Ameriški predsednik Barack Obama začenja tridnevni uradni obisk v Moskvi. To je njegov prvi obisk v Rusiji v vlogi ameriškega predsednika, v funkciji demokratskega senatorja pa jo je obiskal že pred štirimi leti. Takrat se je udeležil ekskurzije po ruskih obratih za izdelavo biološkega orožja, kar se je izkazalo za neprijetno izkušnjo. Ugledno ameriško delegacijo so več ur zadrževali na letališču v Permu, saj lokalnim varnostnim službam ni dovolila pregleda svojega letala....
Ameriški predsednik Barack Obama začenja tridnevni uradni obisk v Moskvi. To je njegov prvi obisk v Rusiji v vlogi ameriškega predsednika, v funkciji demokratskega senatorja pa jo je obiskal že pred štirimi leti. Takrat se je udeležil ekskurzije po ruskih obratih za izdelavo biološkega orožja, kar se je izkazalo za neprijetno izkušnjo. Ugledno ameriško delegacijo so več ur zadrževali na letališču v Permu, saj lokalnim varnostnim službam ni dovolila pregleda svojega letala. Republikanski senator in vodja delegacije Richard Lugar je omenjeni incident izkoristil za ostro kritiko »disfunkcionalne države, kjer leva roka ne ve, kaj počne desna«. Obama je že takrat ubral bolj spravljive tone, ki jih v komunikaciji z Rusijo uporablja še danes: »O Rusih moramo razmišljati kot o partnerjih, kar pomeni, da moramo biti v naših besedah in dejanjih bolj spoštljivi in konsistentni.«
Vse od Obamove vselitve v Belo hišo ta modus operandi pooseblja fraza o »resetu« oziroma ponastavitvi ameriško-ruskih odnosov, čemur je posvečen tudi tokratni obisk.
Obama je šele šesti predsednik Združenih držav Amerike, ki ima priložnost uživati v ruskem gostoljubju. Prvi je bil Richard Nixon, ki je Sovjetsko zvezo prvič obiskal leta 1972, svoj obisk pa je že čez dve leti ponovil. Istega leta je v Vladivostok odpotoval njegov naslednik Gerald Ford, leta 1988 je Rusijo obiskal Ronald Reagan, tik pred razpadom Sovjetske zveze pa je v Moskvo odpotoval še George Bush starejši. Njegov sin George W. Bush je »dušo nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina« prvič začutil na srečanju v Sloveniji leta 2001 in za zdaj ostaja tisti ameriški predsednik, ki se lahko pohvali z največjim številom obiskov v Rusiji. Ne glede na to so rusko-ameriški odnosi prav med njegovo vladavino padli na raven tistih iz hladne vojne. Vzrok za to so bila predvsem nesoglasja glede postavitve ameriškega protiraketnega ščita v Evropi in širitve Nata na rusko dvorišče, ki še zdaj niso rešena.
Asimetrična pričakovanja
V ozadju prizadevanj za nov začetek v ameriško-ruskih odnosih je želja po preseganju duha hladne vojne, ki je še zdaj zasidran v srcih številnih visokih ruskih in ameriških predstavnikov. Predvsem zato imata Moskva in Washington asimetrična pričakovanja glede novega začetka v medsebojnih odnosih, je prepričana Lilija Ševcova iz moskovske ustanove Carnegie. Po njenem si ameriška politična elita od vsega skupaj obeta predvsem rusko podporo svojim prizadevanjem pri spametovanju jedrskih Irana in Severne Koreje ter logistično podporo za zavezniške operacije v Afganistanu.
Povsem drugače razume ameriško ponudbo o novem začetku rusko vodstvo, ki v njej vidi ameriško priznanje napak v dosedanjih odnosih z Rusijo. Od nove ameriške administracije zato v Moskvi pričakujejo nič manj kot ustavitev nadaljnje širitve Nata na postsovjetsko prostranstvo in odpoved načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi, kar povezujejo z dogovorom o novem sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, ki je tudi glavna tema tokratnega srečanja.
Ševcova v zvezi s tem opozarja na svojevrsten paradoks: »Ne zdi se mi logično, da se poskuša odnose med Rusijo in ZDA izboljšati s ponovnim štetjem jedrskih bojnih konic, kjer ne gre za nič drugega kot obujanje mehanizmov iz hladne vojne. To ne razumem kot znak večjega zaupanja, temveč znamenje pomanjkanja le-tega.«
Njenemu mnenju se pridružuje tudi Dmitrij Trenin, direktor moskovske ustanove Carnegie, za katerega bi nov začetek dejansko pomenil samo dogovor o skupnem ameriško-ruskem protiraketnem sistemu, ki pa je v bližnji prihodnosti skorajda nemogoč. »Šele z uresničitvijo te ideje bi se odmaknili od koncepta vzajemno zagotovljenega uničenja, ki je odnose med ZDA in Rusijo uravnaval med hladno vojno. S tem bi dejansko prestopili rubikon in začeli strateško sodelovanje.«
Do takrat bosta ruske poteze vodila predvsem nezaupanje in strah pred prikrito ameriško agendo, zaradi katere so Združene države Amerike tudi v najnovejši strategiji ruske nacionalne varnosti opredeljene kot edina morebitna eksistencialna grožnja. Osnovna ruska predpostavka je, da želijo Združene države Amerike z jedrskim dežnikom na Aljaski in v Kaliforniji, zdaj pa tudi na Poljskem in Češkem, postati nedotakljive, kar bi jim omogočilo možnost prvega in edinega udarca.
Na kateri nogi stoji Rus?
Nasprotno državljani Rusije še nikoli niso bili tako naklonjeni Združenim državam Amerike in ameriškemu predsedniku, kot so zdaj, je pokazala raziskava, ki so jo konec junija opravili pri Vseruskem centru za raziskovanje javnega mnenja (Vciom). V njej je sodelovalo 1600 ljudi iz kar 42 ruskih regij in republik in skoraj polovica je izrazila pozitiven odnos do Združenih držav Amerike in Obame, od katerega tudi Rusi veliko pričakujejo.
Ruski javnosti se bo Obama posvetil v torkovemu govoru na Novi ekonomski univerzi, ki so ga njegovi svetovalci že označili za njegov tretji najpomembnejši zunanjepolitični govor po nastopu v Pragi, kjer se je zavzel za svet brez jedrskega orožja, in po govoru na islamski univerzi v Kairu, kjer je promoviral nov začetek v odnosih med ZDA in muslimani.
»Upam, da bo predvsem mlajšo generacijo Rusov opozoril na svetovne probleme, glede katerih si Rusija in ZDA delita odgovornost. Upam, da bo spregovoril tudi o spremembah, ki so nujne, če želimo sodelovati,« je o svojih pričakovanjih povedal James F. Collins, nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji.
Za rusko televizijsko postajo Rossija in državno tiskovno agencijo Itartass je pred odhodom v Rusijo spregovoril tudi sam Obama. V prvem nastopu za ruske medije, ki mu je sledil še intervju za kritični časopis Nova Gazeta, je predsednika Dimitrija Medvedjeva označil za »razmišljajočega in progresivnega človeka, ki bo Rusijo uspešno popeljal v 21. stoletje«, premierja Vladimirja Putina, s katerim se bo jutri srečal na delovnem zajtrku, pa je opisal kot »močnega voditelja ruskega naroda«.
O svojih pričakovanjih je Obama spregovoril tudi za ameriško tiskovno agencijo AP, s čimer je dregnil v osje gnezdo: »V času, ko se s predsednikom Medvedjevom pomikava naprej, je zelo pomembno, da Putin razume, da je hladnovojni pristop k ameriško-ruskim odnosom zastarel. Putin je z eno nogo v starem, z eno pa v novem načinu razmišljanja.«
Vplivni ruski premier ob omenjeni pripombi seveda ni ostal ravnodušen. »Kar se tiče nas in izjave, da z eno nogo stojimo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti, v našem jeziku obstaja pogovorni rek, ki pravi, da Rusi ne znamo stati z nogama narazen. Trdno stojimo na njih in vedno gledamo v prihodnost,« je vrnil milo za drago. Po tem napadu se je Obami verjetno dokončno posvetilo, komu bi moral med svojim obiskom dejansko posvetiti večino pozornosti.
Rusko vodstvo je zainteresirano za sodelovanje z Združenimi državami Amerike, toda v nasprotju z 90. leti prejšnjega stoletja ni pripravljeno na slepo sprejemanje ponudb iz Washingtona, temveč je odločeno enakopravno sodelovati pri definiranju skupnih interesov in ciljev. A tudi to je za Rusijo sprejemljivo samo ob upoštevanju predpostavke o ameriškem nevmešavanju v ruske notranje zadeve.
Če bo ameriška delegacija ruske zadržke upoštevala, bo ruska politična elita obisk izrabila predvsem za legitimizacijo trenutnega režima oziroma vladajočega tandema, svari liberalna opozicija, ki si od tridnevnega cirkusa obeta najmanj. In dejansko se upanje tudi tokrat lahko izkaže zgolj za odloženo razočaranje, če parafraziramo Georgea Bernarda Shawa. Dialog o nadgrajevanju dogovora Start 1 sam po sebi namreč ne bo odpravil tihih računov in pridržkov na obeh straneh, ki dejansko zavirajo začetek novega poglavja v ameriško-ruskih odnosih.