Od naših dopisnikov Moskva: Preiskava naj bo nepristranska Moskva – Rusija je bila vedno naklonjena Srbom, obtoženih vojnih zločinov. V tem slogu so se v Moskvi odzvali tudi na aretacijo nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, o katerem so v medijih občasno ugibali, da se skriva v Rusiji. Rusko zunanje ministrstvo se je na aretacijo odzvalo s pozivi k nepristranski preiskavi in sojenju, ki ga bodo pozorno spremljali. Sodišče v Haagu je namreč po njihovem mnenju že večkrat dokazalo, da ima dvojna merila....
Od naših dopisnikov
Moskva: Preiskava naj bo nepristranska
Moskva – Rusija je bila vedno naklonjena Srbom, obtoženih vojnih zločinov. V tem slogu so se v Moskvi odzvali tudi na aretacijo nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, o katerem so v medijih občasno ugibali, da se skriva v Rusiji.
Rusko zunanje ministrstvo se je na aretacijo odzvalo s pozivi k nepristranski preiskavi in sojenju, ki ga bodo pozorno spremljali. Sodišče v Haagu je namreč po njihovem mnenju že večkrat dokazalo, da ima dvojna merila. »Dobro je znana vrsta oprostitev in izpustitev številnih Bošnjakov in kosovskih Albancev, med katerimi je najbolj znan nekdanji kosovski premier Ramush Haradinaj. O krivdi izpuščenih ni nobenega dvoma,« je sporočil tiskovni predstavnik Andrej Nesterenko.
Ruske oblasti so znova pozvale tudi k zaprtju haaškega tribunala, kar so prvič zahtevale med procesom proti srbskemu diktatorju Slobodanu Miloševiću, ki so ga zaman poskušale spraviti tudi na zdravljenje v Moskvo. »Še enkrat poudarjamo, da je treba vse nerešene primere haaškega sodišča čim prej izročiti pravosodnim organom držav nekdanje Jugoslavije. Te so zdaj že dovolj zrele, da izpeljejo neodvisne preiskave in izrečejo pravične sodbe,« so še poudarili na zunanjem ministrstvu.
Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je v svojem znanem slogu zatrdil, da bi morali skupaj s Karadžićem soditi tudi zahodnim voditeljem, odgovornim za napad na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999. »Če je Karadžićev primer zrel za Haag, potem bi se morali na sosednji zatožni klopi znajti tudi tisti, ki so izdali ukaz o bombardiranju nedolžnih ljudi. Na stotine jih je umrlo, ko je Zahod demokratiziral Balkan,« je tudi Rogozin opozarjal na domnevna dvojna merila mednarodne skupnosti. Polona Frelih
Zagreb: Odlična novica, končno!
Zagreb – »Odlična novica, končno! Priti bi morala prej, toda stvari se premikajo. Aretacija zagotovo kaže na odločnost nove srbske vlade o sodelovanju s haaškim tribunalom in odločnost na poti v EU. Kot sosedi smo tega veseli,« je včeraj izjavila podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. Sojenje Radovanu Karadžiću bo najboljši izraz spoštovanja do žrtev iz Srebrenice, Sarajeva in drugih krajev Bosne in Hercegovine, sporočajo iz vlade, kjer pričakujejo še aretacijo Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Oba išče tudi hrvaško pravosodje zaradi vojnega zločina in genocida; za prvim je iskanje razpisalo sodišče v Šibeniku, za drugim v Vukovarju.
»Nič ne opogumlja bolj kot nekaznovani zločini,« je včeraj še opozorila Kosorjeva in dodala, da haaški tribunal ne sme končati svojega dela pred obsodbo Karadžića, Mladića, Hadžića in Stojana Župljanina. Na aretacijo najbolj iskanega zločinca so se včeraj z navdušenjem odzvali predsedniki vseh parlamentarnih strank in izrazili upanje, da bodo za rešetkami kmalu tudi drugi zločinci.
Politiki ugotavljajo, da bo sojenje razkrilo tudi dvolično vlogo evropskih držav in ZDA, a hkrati okrepilo demokratične sile v Srbiji in tudi srbsko-hrvaške odnose. Predsednik srbske SDSS (ki je v vladni koaliciji Iva Sanaderja) Milorad Pupovac je aretacijo sprejel navdušeno in dodal, da se morajo zagovarjati tudi drugi, ki so osramotili Srbe. Karadžićeve aretacije so vesele tudi veteranske organizacije, kjer opozarjajo, da je bila poleg drugih tudi Republika srbska središče, od koder so organizirali napade na Hrvaško. »Karadžić je odgovoren ne samo za zločine v BiH, ampak tudi na Hrvaškem,« je dejal predsednik republiške koordinacije združenj iz domovinske vojne, upokojeni general Đuro Dečak.
Tukajšnji mediji v prvih komentarjih ugotavljajo, da v Haag prihaja balkanski krvnik številka ena, po Osamu bin Ladnu najbolj iskana pošast, surovi politični ideolog in izvrševalec norega načrta o veliki Srbiji, pesnik in psihiater, ki je svet šokiral s svojo brezobzirnostjo in velikosrbstvom, zaradi katerega je trpelo na tisoče nedolžnih v BiH in tudi na Hrvaškem.
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je v Turkmenistanu, kjer je na uradnem obisku, za Hrvaški radio pa je povedal, da je aretacija Radovana Karadžića velik korak za srbsko oblast, storili pa so, kar so obljubili: da ga bodo aretirali, če bo na njenem ozemlju. »Verjamem, da je tudi Ratko Mladić tam,« je dejal Mesić, ki je prepričan tudi, da so mnogi vedeli, da je Karadžić v Beogradu in da je pri vsem skupaj pomagal nekdo iz njegovega kroga. »Navsezadnje je tako končal tudi Karadžordže,« je dejal Mesić, namigujoč na usodo Karadžordža Petrovića, ki ga je dal ubiti sonarodnjak Miloš Obrenović. Rok Kajzer
V EU zadovoljni
Bruselj – »Dolgo pričakovana aretacija jasno priča o volji nove vlade v Beogradu, da Srbijo približa Uniji ter pripomore k miru in stabilnosti na Balkanu,« je pri prijetju Radovana Karadžića poudarilo francosko predsedstvo, od katerega srbske oblasti veliko pričakujejo pri uresničevanju evropske perspektive. Ambicije so znane, še pred koncem leta želi Srbija dobiti status kandidatke za sprejem v Unijo, aretacija nekdanjega predsednika Republike srbske pa naj bi hkrati omogočila uveljavitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SAA), ki ga je zahodnobalkanska partnerka podpisala že konec aprila, vendar je začetek ratifikacijskih postopkov odvisen od ocene dejanskega sodelovanja z Ictyjem.
Prav na izpolnjevanje tega pogoja je opozoril predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ki v aretaciji Karadžića vidi »zelo pozitiven napredek, ki bo pripomogel k pravici in trajni spravi na območju Zahodnega Balkana«, prijetje enega zadnjih in najpomembnejših obtožencev pa hkrati »dokazuje odločenost nove vlade, da doseže popolno sodelovanje s haaškim sodiščem«, kar je izredno pomembno za evropske želje Srbije.
Na haaškem tribunalu so potrdili prejem novice o Karadžićevem prijetju, nad čemer so navdušeni, zdaj pa pričakujejo skorajšnjo izročitev obtoženca, ki mu bo sodišče »zagotovilo pravičen in javen proces po najvišjih merilih mednarodnega prava«. Aretacija je »nov korak k uresničitvi mandata tribunala, po katerem je treba pred pravico postaviti vse osebe, ki nosijo največjo odgovornost za zločine v nekdanji Jugoslaviji«.
Glavni tožilec Serge Brammertz je čestital srbskim oblastem, še posebno svetu za nacionalno varnost, akcijski skupini za izsleditev ubežnikov in uradu tožilca za vojne zločine, ker so »dosegli mejnik v sodelovanju z Ictyjem«. Aretacija je »zelo pomemben dan za žrtve, ki so več kot desetletje čakale na prijetje Karadžića, pa tudi za mednarodno pravico, saj dokazuje, da nihče ni zunaj dosega zakona in da se bodo vsi ubežniki prej ali slej znašli na sodišču«. Božo Mašanović