Rusija je šokirana zaradi »histeričnega odziva« evropskih diplomatov na seznam 89 evropskih politikov, ki so v Rusiji »persone non grata«. Pravijo, da so se celo v manjšem obsegu odzvali na podoben črni seznam Evropske unije. Na ruskem črnem seznamu ni predstavnikov Slovenije.
Polona Frelih
Na ruskem seznamu, ki so ga prvi objavili finski mediji, prevladujejo poslanci evropskega parlamenta, nekaj je tudi predstavnikov zakonodajnih organov držav članic Evropske unije, visoki predstavniki zveze Nato ter varnostnoobveščevalnih služb. Prevladujejo politiki iz najbolj »rusofobnih držav«, med katere v Moskvi uvrščajo baltiško trojko, Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo, na seznamu so tudi osem nemških in trije nizozemski politiki, ki so Rusiji pripisali krivdo za strmoglavljenje potniškega letala nad Ukrajino, še preden se je začela uradna preiskava.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je poudaril, da seznam sploh ne bi smel priti v medije, saj so ga na njeno prošnjo zaupno predali Evropski uniji. »Evropska unija običajno ne komentira zaupnih dokumentov, tokrat pa je to storila z veseljem, zato je to tudi kršitev etničnih standardov,« je bil kritičen Lavrov. Predsednik francoske narodne skupščine Claude Bartalon je že zagrozil z odpovedjo obiska poslancev francoskega parlamenta v Moskvi 18. junija, če z ruskega črnega seznama ne bodo odstranili Bruna Le Rouxa, ki vodi parlamentarno frakcijo vladajoče Socialistične stranke.
Namestnica direktorja za informacije in tisk na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve Marija Zaharova je poudarila, da je uradna Moskva že leta 2014 – ko je Zahod začel politiko sankcij in črnih seznamov, ki niso bili odobreni s strani VS OZN – prek vseh kanalov opozarjala, da omenjena politika ne bo obrodila pozitivnih rezultatov in da bo Rusija odgovorila z recipročnim seznamom. Slednji ni bil javen, so se pa lahko vsi zainteresirani seznanili z njim pri pristojnih organih.
»Resnici na ljubo moram povedati, da me je nemoralnost naših partnerjev že zdavnaj nehala presenečati. Zdaj nas je šokirala razsežnost te nemoralnosti. Ko smo se poglabljali v protiruske fobije evropskih politikov, so ti zelo emocionalno upravičevali svoje sezname. Med drugim so govorili, da bomo že prilezli nazaj v njihov objem. Nihče ne bo nikamor prilezel, saj nam to genetsko in zgodovinsko preprečujejo krila,« je Zaharova dala vedeti, da se Rusija ne bo uklonila, saj je preveč ponosna za kaj takega. Zaradi njenega odločnega nastopa jo primerjajo z Jen Psaki, tiskovno predstavnico na ameriškem State Departmentu.
Polivanje z blatom
V Bruslju so ruski ukrep označili za »povsem arbitraren in neupravičen, še posebej v luči pomanjkanja nadaljnjih pojasnil in transparentnosti«, s podobnimi izjavami se je odzvala tudi diplomacija Poljske, Latvije, Velike Britanije ter drugih držav, katerih državljani so navedeni na ruskem črnem seznamu. Nekateri zahodni mediji, med njimi Forbes, opozarjajo, da utegnejo zaradi seznama uvesti nove sankcije proti Rusiji. Glavni urednik časnika Risi – problemi nacionalne stretegije Aždar Kurtov je opozoril, da so bili evropski politiki do zadnjega prepričani, da lahko po mili volji polivajo Rusijo z blatom, niso pa računali, »da nismo pripravljeni biti malčki za pretepanje«. Izjave nekaterih evropskih politikov, »da so ponosni, ker so na ruskem črnem seznamu«, je označil za otročje obnašanje tekmecev, »ki verjamejo, da lahko samo oni postavljajo pravila, po katerih so dolžni živeti vsi drugi«.
Brez prekinitve dialoga
Kurtov je izpostavil, da so na ruskem črnem seznamu pretežno poslanci evropskega parlamenta, ki ne odločajo o ničemer, kar pomeni, da Rusija ne prekinja dialoga z Evropsko unijo ter da ruski seznam za razliko od evropskih, ameriških in kanadskih črnih seznamov ne vključuje možnosti zasega premoženja, kar je doletelo ruskega poslovneža Arkadija Rotenberga, delničarja banke Rossija Jurija Kovalčuka in poslovneža Konstantina Malofjejeva, ki so na evropskem črnem seznamu ne glede na to, da niso imeli besede pri anektiranju Krima. Kar je bil uradni povod za evropske in ameriške sankcije in črne sezname, ki so precej širši in vključujejo ruske poslovneže in vodilne politike, med katerimi ni liberalcev, kot sta Arkadij Dvorkovič in Elvira Nabiulina.
»Ni dvoma, da si želijo tudi s pomočjo seznamov zrušiti Putinov režim. Razmišljajo, da je treba vnesti razkol v rusko politično elito in Putinu odvzeti podporo gospodarske elite. Sledijo evropski, ne pa ruski mentaliteti. Ne razumejo, da večji ko je pritisk, bolj bomo podpirali svojega voditelja,« je prepričan Kurtov. »Evropejci vse delajo za javnost. Naredili so napačno potezo. Ker tega ne morejo priznati, se kljub slabi potezi nasmihajo,« na portalu Svobodna Pressa citirajo Kurtova v članku Zbor užaljenih evropskih dečkov.