Moskva – Kakšni so motivi ruskih investicij v tujini in izkušnje investitorjev v Sloveniji? O tem se bodo pogovarjali na jutrišnji slovensko-ruski poslovno-investicijski konferenci na Brdu pri Kranju. Prva večja neposredna naložba v Sloveniji sega v leto 2007, ko je v ruskih rokah končal večinski delež Slovenske industrije jekla (Sij).
Sij je v lasti ruske skupine Koks. Podpredsednik in predsednik Sijevega nadzornega sveta Andrej Zubickij je v intervjuju za rusko revijo Ekspert pojasnil, da so se za nakup jeseniškega Acronija in Metala Ravne odločili, ker so tam že pred tem kupovali njihov nikelj, jeklo in vanadij. Dodatna pozitivna stran je, da sta v neposredni bližini glavnih prodajnih tržišč v Nemčiji, Avstriji in Italiji, imata dobro razvito prodajno mrežo, njihovi izdelki pa so v Evropi zelo cenjeni.
»Iz dosedanjih izkušenj lahko rečem, da obstaja zelo toga delovna zakonodaja, visoki davki in cene energentov,« je poudaril največje slabosti poslovanja v Sloveniji. Za najtežjo novo izkušnjo je označil strogo evropsko zakonodajo o zaščiti okolja in ekologiji. Na lanskem zasedanju slovensko-ruskega poslovnega kluba je zatrdil, da so v skladu s štiriletnim investicijskim programom, za katerega so po njegovih navedbah namenili 300 milijonov evrov, porabo energije zmanjšali za 20 odstotkov, emisije CO₂ pa za kar 25 odstotkov. Nasprotno sta računsko sodišče in vladna medresorska komisija ugotovila, da zaveze o načrtovanih naložbah niso bile izpolnjene, zato bi Slovenija lahko zahtevala plačilo kazni. Na posel je senca dvoma padla tudi zato, ker so Rusi za Sij najprej nakazali 60 odstotkov več od zahtevane kupnine, veliko kritik pa je bilo tudi glede dejstva, da se nihče ni ukvarjal z izvorom denarja.
Za Slovenijo škodljivo poznavalci ocenjujejo tudi odločitev o neunovčitvi opcijske pogodbe in s tem možnosti, da bi od ruskega večinskega lastnika za preostali četrtinski delež Sija lahko zahtevali 47 milijonov evrov kupnine. Na ministrstvu za gospodarstvo so odločitev utemeljili z željo po ohranitvi sedeža družbe v Sloveniji ter vlaganj v sedanja in nova delovna mesta. Ker se na javni razpis ni odzval nihče, bo država svoj delež težko prodala komu drugemu kot Rusom.
Na Brdu pri Kranju bo zasedala tudi slovensko-ruska medvladna komisija za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki ji sopredseduje zunanji minister Karl Erjavec. Med oktobrskim obiskom v Moskvi je napovedal, da se bodo ob tej priložnosti »ruski investitorji srečali s predstavniki Slovenske industrije jekla«. Bo kontrolni delež Sija na koncu vendarle končal v ruskih rokah ter za kakšno ceno?