Odnose med Ljubljano in Moskvo v zadnjem tednu bi lahko opisali kot čas sumničavega opazovanja. A kar pomrznejo hladne besede drugačnih političnih pogledov, je vedno znala odtajati lepota umetnosti. Tako so ob slovenskem kulturnem prazniku na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi odprli razstavo avtorskih grafik najbolj znane slovenske skupine vseh časov Laibach, ki ima v Rusiji še posebno veliko občudovalcev.
Zbirka njihovih najbolj znanih posterjev iz osemdesetih in devetdesetih let je stalno razstavljena v obnovljeni konferenčni sobi veleposlaništva, kjer potekajo redni sestanki vseh veleposlanikov Evropske unije v Moskvi. Dela si je že ogledal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je bil menda najbolj navdušen nad grafiko United States of Europe. V središču Moskve so prejšnji teden postavili na ogled tudi platna in risbe bržkone najmlajšega slovenskega slikarja, ki mu je kdaj uspelo razstavljati v ruski prestolnici.
V osrednjem domu arhitektov so namreč svoja umetniška dela na ogled postavili nadarjeni moskovski otroci. Najmlajša med njimi šteje komaj štiri leta, in čeprav je skorajda manjša od nekaterih svojih platen, bi ji tudi najbolj neprizanesljivi umetnostni kritiki težko ne priznali umetniške žilice. Dovršena dela, ki se jih ne bi sramovale niti najbolj ugledne galerije, je razstavljalo skupaj 12 otroških slikarjev. Med njimi je bil tudi devetletni Jurij Lempl, sin v Moskvi živečega slovenskega podjetnika Igorja Lempla. S tem, da je Slovenec, se Jurij verjetno ne bi popolnoma strinjal. Sam se namreč ponosno razglaša za Rusa, a se zaveda tudi slovenskih korenin. Pravi, da mu je v Sloveniji všeč, čeprav je ne obišče ravno pogosto. Slovenščino razume, a je ne govori. Ko skupaj z očetom zapojeta pesem Naša četica koraka, je slišati močan ruski naglas.
Je pa zato modrooki in svetlolasi Jurij toliko bolj nadarjen slikar, saj se s slikanjem pod budnim očesom akademske slikarke Tatjane Aleksandrovne nadvse resno ukvarja že vse od svojega šestega leta. V svoji triletni slikarski karieri je ustvaril za celo galerijo slik in usvojil skoraj vse slikarske tehnike od akrila in akvarela do olja in barvnega svinčnika. S čopičem se ob koncu tedna odpravi na dačo, slikarski pripomočki ga spremljajo tudi med sprehodi v naravo. Poleg tihožitij so prav podobe iz narave tudi njegov najbolj priljubljen motiv. »Moja najljubša slika je babičina dača, saj sem jo za obletnico naslikal svoji ruski babici. Zanjo sem porabil ves avgust,« navdušeno razlaga Jurij. Ko predstavlja svoja dela, nekatera z nadvse umetelnimi naslovi, kot denimo Razpoloženje in Alegorija jeseni, govori kot dež. A ljubezni do slikanja navkljub ima za prihodnost drugačne načrte. Postati želi arhitekt, čemur njegova slovenski oče in ruska mati Galina Genadjevna, ki imata v lasti uspešno rusko gradbeno podjetje Tiprokon Ko, verjetno ne bosta prav nič oporekala.
Po zaslugi uspešnih staršev mladi umetnik živi življenje, ki je v Rusiji dano le peščici izbrancev. Prebiva v razkošni vili v prestižnem naselju Knežje jezero, kjer obiskuje zasebno in za ruske razmere pregrešno drago šolo Bakalavre. V novem in dobro opremljenem šolskem poslopju, obdanem z železno ograjo, se posvečajo vsakemu učencu posebej, da bi čim bolj razvili njegovo nadarjenost. In prav pedagogi na Bakalavru so prvi odkrili Jurijevo slikarsko žilico.
Izobraževanju na področju umetnosti dajejo v šoli velik poudarek, njihovi dijaki so stalni gostje moskovskih gledališč, koncertov in muzejev. Poleg ruščine se mlada elita uči tudi angleščine, nemščine in francoščine, na poznejši morebitni študij v tujini pa jih posebej pripravljajo s poukom angleške zgodovine in literature. Po zgledu podobnih elitnih izobraževalnih ustanov v tujini namenjajo veliko pozornost tudi telesni kulturi in športom, kot so tenis, plavanje in borilne veščine. Pouk poteka od 9. do 18. ure, ko šola poskrbi za prevoz dijakov domov.
»Kakšni si želimo, da bi bili naši otroci? Močni, samozavestni, a hkrati dobri, pristni in usmerjeni k ciljem. Želimo si, da bi bili prilagodljivi in nekonfliktni, da bi se bili pripravljeni učiti vse življenje in se hkrati z nami spreminjati v duhu časa,« je poslanstvo izobraževalne ustanove utemeljila njena predsednica Tatjana Petrovna Danilina.
Razstavo, za katero je najbolj poskrbela prav Jurijeva mati, si je ogledala vrsta uglednih Moskovčanov, že čez nekaj tednov pa bodo slike na ogled v Ženevi. Mladim slikarjem je uspeh bržkone položen v zibelko …