Po oranžni revoluciji pred dvema letoma in pol, ki je pot na oblast utrla predsedniku Viktorju Juščenku in »oranžnemu taboru«, se je za trenutek zdelo, da se je Ukrajina odtrgala od Rusije in s strumnim korakom stopila na pot proti Zahodu. Najbolj od vseh je v to verjela večmilijonska množica, ko je na Majdanu nezaležnosti v Kijevu slavila zmago. Zaradi političnih spletk, ki so pozneje zajeli celo oranžni tabor, so zdaj tudi veterani utrujeni, v Bruslju pa se največje evropske države pravzaprav sramujejo, saj jih je konj, na katerega so stavili, pustil na cedilu....
Po oranžni revoluciji pred dvema letoma in pol, ki je pot na oblast utrla predsedniku Viktorju Juščenku in »oranžnemu taboru«, se je za trenutek zdelo, da se je Ukrajina odtrgala od Rusije in s strumnim korakom stopila na pot proti Zahodu. Najbolj od vseh je v to verjela večmilijonska množica, ko je na Majdanu nezaležnosti v Kijevu slavila zmago. Zaradi političnih spletk, ki so pozneje zajeli celo oranžni tabor, so zdaj tudi veterani utrujeni, v Bruslju pa se največje evropske države pravzaprav sramujejo, saj jih je konj, na katerega so stavili, pustil na cedilu. Še najbolj odkrito je to Kijevu sporočil Ronald Asmus, direktor Marshallovega sklada. »Gre za tragedijo. Redko katera država je svojo možnost zapravila tako kot Ukrajina. Priložnost za približevanje Zahodu so zapravili z zanikrno vlado in medsebojnim pričkanjem.«
Sedeminštiridesetmilijonska država danes nič manj razdeljena kot pred tremi leti in namesto konsolidacije med vzhodom in zahodom države je počilo še znotraj oranžnega tabora, kar je izvrstno izkoristil premier Viktor Janukovič. Nekdanji guverner bogate vzhodne ukrajinske regije Doneck se je namreč po porazu na spornih predsedniških volitvah leta 2004 zmagoslavno vrnil na mesto predsednika vlade, nato pa je kompromis, ki mu ga ni uspelo skleniti s predsednikom Juščenkom, sklenil sam s seboj. Ob ohranjanju dobrih odnosov z Rusijo se je posvetil tudi vstopu Ukrajine v Evropsko unijo, omilil pa je tudi ostro nasprotovanje ukrajinskemu vstopu v Nato. Zdaj namreč vztraja, da je to vprašanje, o katerem naj na referendumu odločijo Ukrajinci.
Zaradi teh široko zastavljenih ciljev, predvsem pa socialnih tem, že žanje bogate sadove. Prav njemu se namreč na predčasnih parlamentarnih volitvah nasmiha zmaga, politik, ki za svoje cilje ne izbira sredstev – kar je pravzaprav značilnost vseh treh glavnih ukrajinskih političnih akterjev –, pa je v skrajnem primeru pripravljen poseči tudi po uličnih demonstracijah. Ukrajina je torej spet na pragu političnih pretresov in grožnje, da bo razpadla na vzhodni in zahodni del.
V ozadju večnih ukrajinskih trenj so zgodovinske, kulturne, jezikovne in verske razlike, ki so jih še pred tremi leti spretno izkoriščali tudi globalni igralci, predvsem Rusija, EU in ZDA. Zdaj je Ukrajina bolj ali manj prepuščena politični modrosti svojih voditeljev. In ti se – namesto da bi se ukvarjali z izboljšanjem pereče socialne in gospodarske slike – že dolgo ukvarjajo predvsem sami s seboj.
Državljane namreč trenutno skrbi predvsem padec gospodarske rasti in naraščanje cen osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem kruha. Prav ta ima namreč v državi, v kateri je zaradi lakote med prisilno Stalinovo kolektivizacijo v tridesetih letih minulega stoletja umrlo 10 milijonov ljudi, veliko simbolno moč. Tudi proteste, ki so postali uvertura v oranžno revolucijo, so denimo povzročile prav višje cene kruha.
Za zdaj v Ukrajini vlada predvsem politična apatija, ob drastičnem slabšanju socialnih razmer, pa utegnejo državljani poseči tudi po bolj dramatičnih ukrepih. Ukrajinski politični vrh bi se zato moral ukvarjati predvsem z izboljšanjem socialne slike, nato pa konsolidirati glede temeljnih političnih prioritet, pa naj bo to skupni gospodarski prostor z Rusijo, članstvo v Evropski uniji ali članstvo v Natu.
Šele nato bi lahko prišlo na vrsto geostrateško pozicioniranje, ki je zaradi zgodovinske razklanosti in stisnjenosti države med Evropsko unijo in Rusijo za Ukrajino res še posebej težavno. Do tolikšne politične modrosti Ukrajino žal loči še dolga pot.