Ljubljana – Če drži, da je slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov, potem so vsaj v diplomatskem smislu ti odnosi naravnost odlični. V okviru pietetne slovesnosti, ki je zrasla iz ljudske pobude, letos na dvodnevni uradni obisk prihaja doslej najvišji predstavnik ruske države: predsednik vlade Dmitrij Medvedjev. To bo njegov prvi obisk v katerikoli članici EU po konfrontaciji med Zahodom in Rusijo, saj od predsednikov evropskih vlad v skladu z navodili iz Bruslja preprosto ne prejema vabil.
Polona Frelih
Evropsko-ruski odnosi so skaljeni kot še nikoli doslej. Najboljši dokaz za to je nedavni incident, ko je Finska v skladu z evropskim črnim seznamom ruskih politikov zavrnila izdajo vizuma predsedniku ruske dume Sergeju Nariškinu, zaradi česar se ta ni mogel udeležiti zasedanja parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Medvedjev vse od uvedbe gospodarskih sankcij, s katerimi so EU in ZDA kaznovale Rusijo zaradi priključitve Krima ter podpore separatistom na vzhodu Ukrajine, kot premier sploh še ni gostoval v nobeni članici EU, kar obisku daje še večjo težo. Prvič je Slovenijo obiskal pred šestimi leti, ko je bil še predsednik države, vendar je v Maribor pripotoval izključno v vlogi navijača ruske nogometne reprezentance.
Gospodarska menjava nižja za 30 odstotkov
V središču tokratnega obiska so gospodarski odnosi, »zlasti krepitev blagovne menjave na področjih, ki so izvzeta iz sankcij«, nam je pojasnil ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev. V začetku maja je Slovenijo obiskal ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sopredseduje slovensko-ruski medvladni komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Po besedah Erjavca ostaja ruski trg za slovensko gospodarstvo pomemben, vendar ukrajinska kriza, omejevalni ukrepi, zlasti pa padec cen nafte in vrednosti rublja vplivajo na blagovno menjavo med državama, ki je bila letos v povprečju nižja za 30 odstotkov kot lani, podobno pa je tudi v drugih članicah EU.
Erjavec je bil eden od samo štirih ministrov za zunanje zadeve iz držav članic EU (poleg francoskega, italijanskega in madžarskega), ki so se maja v Moskvi udeležili spominske slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Tja je odpotoval namesto predsednika Boruta Pahorja, ki se je premislil v zadnjem trenutku. Pred tem je na varnostni konferenci v Münchnu v intervjuju za rusko televizijsko postajo v angleškem jeziku RT izjavil, da se bo Slovenija vojaško branila pred Rusijo, da je lojalna Natu in bo to ostala tudi, če bo »svet skrenil v napačno smer«. Ta izjava je bila po mnenju številnih slovenskih diplomatov dolgoročno škodljiva za odnose z največjo slovensko gospodarsko partnerico. Kljub »škodljivim izjavam« se bo Medvedjev med obiskom v Sloveniji po naših informacijah srečal prav tako s Pahorjem, kar napovedujejo na spletni strani ruske vlade. Njen predsednik prihaja v Slovenijo na povabilo premiera Mira Cerarja, s katerim se bo srečal v ponedeljek, ko ga bo sprejel tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Slovenski realpolitiki oziroma pragmatizmu je treba pripisati, da je Erjavec pred prihodom visokega gosta iz Rusije odpotoval na obisk v Ukrajino. To je praksa, za katero se v zadnjem času odločajo tudi drugi evropski politiki, ki po eni strani sledijo evropskim smernicam, po drugi pa želijo ščititi svoje gospodarske interese. Če potujejo v Rusijo, se pred tem obvezno oglasijo še v Ukrajini, kar sta februarja storila nemška kanclerka in francoski predsednik, ki sta reševala mirovni sporazum iz Minska. Maja je podobno pot ubral ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je v Sočiju srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Erjavec se je v Kijevu srečal z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Pavlom Klimkonom, sprejela pa sta ga tudi predsednik parlamenta Volodimir Grojsman in predsednik države Petro Porošenko. V imenu predsednika republike Boruta Pahorja ga je povabil na obisk v Slovenijo, kar je ta sprejel.
Erjavec je ukrajinskemu vodstvu zagotovil, da Slovenija podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, in poudaril, da je treba konflikt na vzhodu Ukrajine rešiti po mirni poti. Ponovil je, da Slovenija ne priznava nezakonite ruske priključitve Krima in Sevastopola. Uradno rusko stališče do tega vprašanja je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še enkrat ponovil med zasedanjem skupine Briks v ruski Ufi: »Vprašanje Krima je zaprto. To je jasno tudi tistim, ki ne morejo nehati govoriti o tej temi. Priključitev so na referendumu izglasovali prebivalci Krima, Rusija pa je to podprla na podlagi jasno izražene želje tamkajšnjih prebivalcev.«