Moskva– V ruski vladi so včeraj vendarle potrdili, da bo ruski premier Vladimir Putin v soboto v Moskvi sprejel slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki bo v Rusijo pripotoval na delovni obisk. V sporočilu za javnost so zapisali, da se bosta Putin in Pahor posvetila aktualnim vprašanjem slovensko-ruskega sodelovanja, tudi na področju energetike. Podpisa dogovora o Južnem toku niso napovedali, kar je bržkone posledica diskretnosti ruske plinske diplomacije, je pa to za dnevnikKommersantpotrdil neimenovani predstavnik ruske vlade.
Od naše dopisnice
Prva faza uresničevanja od deset do 15 milijard evrov vrednega plinovoda Južni tok se bliža sklepnemu delu. Po Grčiji, Italiji, Bolgariji, Srbiji in Madžarski bo torej v soboto sporazum podpisala tudi Slovenija. Dogovor predvideva ustanovitev skupnega podjetja za gradnjo plinovoda z zmogljivostjo deset milijard kubičnih metrov, ki bo imelo sedež v Sloveniji, lastništvo pa bo deljeno, in sicer 50 : 50, je zaKommersantpovedal neimenovani predstavnik Gazproma. Potrdil je, »da Slovenija Gazpromu ni omogočila nikakršnih davčnih ugodnosti, saj so jo vodile norme Evropske unije«.
PriKommersantuso še zapisali, da so bila pogajanja s Slovenijo dolgotrajna predvsem zato, ker je uradna Ljubljana podprla tudi alternativni projekt Nabucco, s katerim bi Evropska unija rada zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Pojasnili so, da je predsednik uprave Gazproma Aleksej Milller že leta 2008 od slovenskega predsednika Danila Türka in nekdanjega premiera Janeza Janše dobil podporo za Južni tok, in dodali, da Slovenija ruski plin kupuje že od leta 1978. Količine so skromne: lani je Gazprom v Slovenijo poslal komaj 600 milijonov kubičnih metrov plina.
Neimenovani predstavnik Gazproma je razkril še eno novost: v Slovenijo naj bi potegnili krak iz Srbije, ki ga bodo speljali naprej proti severu Italije. Doslej je veljalo, da bo v Slovenijo vodil krak iz Avstrije, ki z Rusijo še ni sklenila sporazuma o sodelovanju. Če bo to storila, bodo do Avstrije potegnili poseben krak iz Srbije, še tretjega pa naj bi speljali iz Bolgarije do Grčije in nato na jug Italije. To pomeni, da bi imel Južni tok v skladu z najnovejšimi načrti tri krake in bi Evropo obkrožil s kar treh strani.
Polona Frelih
Nadaljevanje s 1. strani
Za to je sicer potrebno še avstrijskosodelovanje v projektu, o čemer poskušatapremier Putin in predsednikDmitrij Medvedjev prepričati avstrijskegakanclerja Wernerja Faymana,ki je včeraj pripotoval na dvodnevniuradni obisk v Rusijo. »Projekt Južnitok utegne postati eden strateškihdelov rusko-avstrijskega sodelovanja.Glede na to si že prizadevamoza medvladnem dogovoru o skupnigradnji avstrijskega dela plinovoda,« je zaInterfakspovedal neimenovanikremeljski uradnik. »Mi nepredvidevamo podpisa nobenegadokumenta,« so sporočili iz Gazproma.Po mnenju generalnega direktorjaruskega inštituta za energetiko SergejaPravosudova se bo Dunaj težkoodpovedal sodelovanju v projektuJužni tok, čeprav je sam pobudnikalternativnega projekta Nabucco, kije za zdaj predvsem projekt na papirju.Direktor East European GasAnalysis Mihail Korčemkin na drugistrani opozarja, da so se odnosi medGazpromom in ÖMV močno poslabšalijanuarja 2008, ko sta podjetjipodpisali sporazum o sodelovanju.V skladu z dogovorom bi moral Gazpromdobiti 50-odstotni delež plinskegaterminala v Baumgartnu, ki jeeno najpomembnejših srednjeevropskihplinskih vozlišč, skupaj zavstrijskim podjetjem pa bi moral vAvstriji in sosednjih državah zgraditipodzemna skladišča plina. To se nizgodilo, saj se partnerja kljub podpisupogodbe nista mogla sporazumetio uporabi zmogljivosti transavstrijskegaplinovoda. Zdaj se vodstvipodjetij že dogovarjata o novemskupnem projektu.Polona FrelihGeoplin gradiplinovod do AvstrijeLjubljana –Direktor družbe Geoplinplinovodi, ki bo polovični lastniknovega podjetja, graditelja inupravljavca dela Južnega toka čezSlovenijo, Marjan Eberlinc ni hotelkomentirati sporazuma, ker za to nipooblaščen. Dejal je le, da si želijopodpis. Dodaja, da je pri preskrbi splinom diverzifikacija dobavnih potizelo pomembna. »Tehnično zasnovoplinovoda Južni tok bo določilapredinvesticijska študija, ki je zdaj vizdelavi za celotno traso plinovoda,«je Eberlinc odgovoril na vprašanje,koliko obstoječih plinovodnih cevi vSloveniji bo mogoče uporabiti v tanamen. Predvidoma konec leta2012 bo namreč družba Geoplin plinovodiimela zgrajeno novo hrbtenicoplinovoda od Ceršaka (Avstrije)do Ljubljane, ki bo omogočala prenospribližno osmih milijard kubičnihmetrov zemeljskega plina na leto.Slovenska stran si je v pogajanjihpo zagotovilih zelo prizadevala, data plinska »avtocesta« ne bi ostalaprazna, temveč bi bila čim bolj vključenav Južni tok.B. T.