Moskva – Ruski mediji so ves konec tedna na veliki zvon obešali dogovor, po katerem si bosta 55-odstotni delež Opla razdelila največja ruska državna banka Sberbank in kanadsko-avstrijski izdelovalec avtomobilskih delov Magna, ki je bil v svoji poslovni zgodovini tesno povezan z Rusijo, z njo pa ima velike načrte tudi v prihodnosti. Sberbanka ima v poslu vlogo financerja, v njem pa kot industrijski partner nastopa še ruska tovarna avtomobilov GAZ, znana predvsem po svojem sovjetskem modelu Volga. Po dogovoru naj bi GM v Oplu obdržal 35-odstotni delež, zaposleni 10-odstotni, Sberbanka in Magna pa naj bi dobili 35- oziroma 20-odstotni delež.
Od naše dopisnice
Dosedanji lastnik Opla, ameriški General Motors, je včeraj po pričakovanjih podal predlog za stečaj, kar dokazuje, da je bil glavni namen prevzema zaščititi 25.000 delovnih mest v Oplovih tovarnah v Nemčiji. Po drugi strani naj bi Rusija iz posla potegnila predvsem svežo tehnologijo za svojo propadajočo avtomobilsko industrijo. »To je izjemna priložnost za Rusijo, da si pridobi tehnologijo enega najnaprednejših izdelovalcev avtomobilov v Evropi,« je za državno televizijsko postajo Vesti komentiral direktor Sberbanke German Gref.
V tovarni GAZ, v kateri tekoči trakovi zadnje mesece večinoma stojijo, bodo po novem menda izdelovali tudi Oplova vozila. Čeprav še ni znano, kateri model, so predstavniki tovarne v soboto napovedali, da naj bi jih že prihodnje leto izdelali kar 180.000. V GAZ bi tako po nekaterih podatkih povsem opustili proizvodnjo svojega novega modela Volge Siber, za katerega kupci niso pokazali nobenega zanimanja.
GAZ je sicer v lasti do pred kratkim najbogatejšega Rusa Olega Deripaske, ki je zaradi nekaterih ponesrečenih naložb tik pred izbruhom ekonomske krize med ruskimi milijarderji padel na tretje mesto. Deripaska je sicer že od prej povezan z družbo Magna, saj je leta 2007 v njej kupil 18-odstotni delež. Septembra lani ni več zmogel odplačevati posojil, zato je bil svoj delež prisiljen prepustiti bankam upnicam.
Magna bo prihodnje leto menda prevzela tudi delovanje Oplovih servisnih centrov v Rusiji, skrbela pa bo tudi za rezervne dele. Mihail Pak, analitik moskovske družbe Metropol Group, GAZ in Sberbanki, napoveduje uspeh: »Opel bo na ruskem trgu resna konkurenca najbolj priljubljenima voziloma v ekonomskem razredu, fordu focusu in hondi civic, na drugi strani pa je interes Sberbanke popolnoma finančen. Najverjetneje si svoj delež obeta pozneje prodati po precej višji ceni.«
Ruske družbe so si že dolgo prizadevale, da bi s prevzemi prestopile evropske meje, vendar doslej niso bile najbolj uspešne. Ruski kapital, še zlasti tisti, povezan z državo, je bil nezaželen. V ozadju tega so bile predvsem slabe izkušnje s politiko Kremlja, ki za dosego svojih gospodarskih in političnih ciljev rad posega tudi po izsiljevanju. Leta 2006 je v Evropi tako završalo, ko je prav tako ruska državna banka VTB kupila petodstotni delež evropskega letalskega konzorcija EADS. »Rusko ravnanje v poslu z Oplom bo lakmusov test za prihodnje ruske naložbe v najpomembnejših delih evropske industrije,« meni Chris Weafer, glavni strateg v moskovski investicijski banki UralSib.
Za prevzem sta se najprej potegovala italijanski Fiat in belgijska investicijska družba RHJ International. Fiat je pretekli petek ponudbo umaknil, rekoč, da se ne želi izpostavljati nepotrebnim in nezavarovanim tveganjem, saj so o poslovanju Opla prejeli premalo informacij. Poleg tega Fiat razen realnega premoženja ni ponudil likvidnostnih sredstev, ki jih Opel nujno potrebuje. Nemška vlada, ki ima v primeru, da je prevzemnik povezan s katero od tujih vlad, po lani sprejetem zakonu pravico veta na kateri koli več kot četrtinski prevzem, je bila dobesedno prisiljena skleniti omenjeni posel. Ker je dogovor med Sberbanko, GAZ in Magno za Nemčijo precej drag in negotov, so se že pojavile špekulacije, da je bil sklenjen predvsem po zaslugi prijateljskih vezi med Putinom in nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem.