Zlasti pred volitvami se politiki vseh barv in prepričanj radi zatekajo k populističnim izjavam in ukrepom. Tako je po vsem svetu, in Ukrajina, kjer bodo na začetku prihodnjega leta predsedniške volitve, ni nikakršna izjema. Zaradi predvolilnih ukrepov ukrajinskih politikov pa utegne visoko ceno plačati vsa Evropa. Ni namreč izključeno, da bodo evropske države zaradi ukrajinske plačilne nesposobnosti v prvih dneh novega leta ostale brez zemeljskega plina, zaradi česar so lani utrpele precejšnjo gospodarsko škodo....
Zlasti pred volitvami se politiki vseh barv in prepričanj radi zatekajo k populističnim izjavam in ukrepom. Tako je po vsem svetu, in Ukrajina, kjer bodo na začetku prihodnjega leta predsedniške volitve, ni nikakršna izjema. Zaradi predvolilnih ukrepov ukrajinskih politikov pa utegne visoko ceno plačati vsa Evropa. Ni namreč izključeno, da bodo evropske države zaradi ukrajinske plačilne nesposobnosti v prvih dneh novega leta ostale brez zemeljskega plina, zaradi česar so lani utrpele precejšnjo gospodarsko škodo.
Ukrajinsko vodstvo je pred volitvami podprlo odločitev o dvajsetodstotnem povišanju plač in pokojnin, in to kljub opozorilom Mednarodnega denarnega sklada, da bo to povzročilo povišanje inflacije in povečanje brezposelnosti ter še poslabšalo gospodarsko stanje v državi, ki se že tako ali tako spopada z najhujšo recesijo v zadnjih dveh desetletjih. Pri ugledni mednarodni finančni ustanovi so zaradi tega preložili izplačilo zadnjih 3,5 milijarde od skupaj 16,8 milijarde dolarjev vrednega posojila, ki je za obubožano državo skoraj vprašanje življenja in smrti.
Pri ruskem plinskem monopolistu Gazpromu so prvi izrazili bojazen zaradi plačilne stiske svoje sosede, ki je sredi decembra kupila manj ruskega plina kot ponavadi, in to kljub nizkim temperaturam. »Sredi decembra so bile redukcije, kar dokazuje, da se Ukrajina ukvarja s pomanjkanjem denarja. Decembrsko plačilo ocenjujemo kot zelo skrb vzbujajoče,« je opozoril prvi mož Gazproma Aleksej Miller.
Z denarnimi težavami je najverjetneje povezan tudi kratkotrajni ukrajinsko-ruski naftni spor, ki sta ga sprti strani rešili bliskovito. Rusija je presenetljivo hitro privolila v 30-odstotno povišanje transportnih tarif, kar bo prihodnje leto vsaj nekoliko napolnilo ukrajinsko državno blagajno. Tudi v ozadju ruske popustljivosti je brez dvoma kanček populizma, s katerim bi uradna Moskva rada dosegla, da bo na volitvah zmagal kandidat oziroma kandidatka, ki je za Rusijo manjše zlo. Ruska pripravljenost na kompromis meša štrene predvsem proevropskemu predsedniku Viktorju Juščenku, ki že tako nima nikakršne podpore. Na izid predsedniških volitev bo Rusija verjetno poskušala vplivati tudi tako, da bo vsaj do 17. januarja, ko bodo v Ukrajini predsedniške volitve, prizanesljiva tudi v primeru neizplačanih ukrajinskih plinskih obveznosti.
Obstaja še drugi scenarij, in sicer nova plinska kriza, takoj nato pa njena rešitev, s čimer bi se »ratingi« povečali predvsem premierki Juliji Timošenko, ki je plinski klobčič razpletla že lani, kot premierka pa bi se tega problema morala lotiti tudi tokrat. Če je res, da Moskva na volitvah stavi prav nanjo, in ne več na predsednika proruske Stranke regij Viktorja Janukoviča, potem je nova plinska kriza pravzaprav precej verjetna.
V vsakem primeru se Evropi zmrzali ni treba bati vsaj do 11. januarja, saj so zaradi praznikov na ta datum prestavili izplačilo decembrskih obveznosti za plin. Pomirjujoča je tudi izjava Mednarodnega denarnega sklada, ki je napovedal, da Ukrajine ne bo pustil na cedilu in ji bo po volitvah izplačal še zadnji obrok posojila. Kritično je tako predvsem obdobje med 11. in 17. januarjem, v katerem bo veliko odvisno od tega, kakšno strategijo bo izbrala Rusija, ki po mili volji lahko vleče niti. Ukrajina je že dolgo nebogljena država, ki je povsem odvisna od zunanje pomoči, s tem pa lahka žrtev političnih iger. Vse to je postala zaradi notranjih trenj, ki tam trajajo že šesto leto. Očitno se bodo še nadaljevala – s predvolilnih plakatov namreč strmijo sami znani obrazi.