Ena večjih ugank ruskega glavnega mesta je voda, s katero se po vodovodnem omrežju oskrbujejo moskovska gospodinjstva. Je ta voda sploh pitna in primerna za vsakodnevno uporabo ali je potuhnjeni morilec, ki bo počasi prizadejal škodo jetrom in ledvicam? Enoznačnih odgovorov ni, v Moskvi pa je najti ljudi ki prisegajo na njeno neoporečnost, kot one, ki se je izogibajo kot hudič križa. Ker ni nobenih verodostojnih analiz o njeni sestavi, je veliko takšnih ali drugačnih opozoril o domnevni škodljivosti vode iz pip....
Ena večjih ugank ruskega glavnega mesta je voda, s katero se po vodovodnem omrežju oskrbujejo moskovska gospodinjstva. Je ta voda sploh pitna in primerna za vsakodnevno uporabo ali je potuhnjeni morilec, ki bo počasi prizadejal škodo jetrom in ledvicam?
Enoznačnih odgovorov ni, v Moskvi pa je najti ljudi ki prisegajo na njeno neoporečnost, kot one, ki se je izogibajo kot hudič križa. Ker ni nobenih verodostojnih analiz o njeni sestavi, je veliko takšnih ali drugačnih opozoril o domnevni škodljivosti vode iz pip.
Pred moskovsko vodo novince še posebno radi svarijo priseljenci z daljšim stažem, nekateri se celo umivajo z vodo iz plastenk. Uporabo vode iz vodovoda odsvetujejo tudi v številnih turističnih vodnikih.
Na drugi strani mnogo domačinov prisega, da je voda pitna in ustreza vsem (ruskim?) merilom za kakovost. Hkrati se tolčejo po prsih, češ da so sami živi dokaz za to: vodo pijejo že leta in leta, a so še vedno na tej strani zemlje.
Voda iz pip nemara res ni kriva za nizko povprečno starost ruskih moških – komaj 58 let –, nekaj pa k temu zanesljivo pripomore neka druga voda – vod(k)a iz uličnih kioskov.
Uradni podatki podjetja MosVodoKanal, ki skrbi za vodovodno omrežje, ne zbujajo nobene skrbi. Za moskovsko prebivalstvo imajo 13 zajetij v rekah Moskva in Volga, to vodo obdelajo v štirih obratih na različnih koncih mesta. Sposobni so zagotoviti 6,7 milijona kubičnih metrov vode na dan. Do pip 11 milijonov uporabnikov, priključenih na MosVodoKanal, je napeljanih še 10.000 kilometrov vodovodnih cevi. Prav tukaj menda tiči prva večja težava; četrtina vodovodnega omrežja je zastarelega, zato se med potjo do uporabnikov mešajo v vodo številni škodljivi dodatki– težke kovine. Pred njimi bodo v Moskvi obvarovani in povsem brez skrbi šele leta 2020, ko napovedujejo celostno obnovo omrežja.
Mestne oblasti včasih priznavajo, da kakovost vode zelo niha: še zlasti pozimi in spomladi, ko se v okolici mesta talijo velike količine snega, in takrat količina klora v njej tudi dvakrat preseže priporočeno mejo. Zaradi preprostega vzroka. Pri MosVodoKanalu se namreč ravnajo po zastarelem načelu: bolje klor kot kolera.
Tudi zato vodi iz pip v Moskvi zaupajo redki. Nedavna anketa je pokazala, da večina Moskovčanov vodo vsaj prekuhava, približno 20 odstotkov se jih zanaša na biološke in kemične filtre, ki jih vgrajujejo številna podjetja, kakšna desetina nejevernih pa se oskrbuje v trgovini s plastenkami vode. Dostavo vode na dom je mogoče naročiti po spletu, med najbolj zagrizenimi pa se je razvila celo posebna vrsta rekreacije – nošenje vode. To je postalo nadomestek za pregrešno drage fitnes klube.
Vendar tudi kupovanje ni brez nevarnosti, saj je v preteklosti izbruhnilo že nekaj afer, povezanih s podjetji, ki so namesto bistrega gorskega studenca – kot je vabila etiketa – plastenke polnili kar z vodo iz pip. Nič čudnega torej, če te kdaj pa kdaj zamika, da bi se ravnal kot doma, se sklonil pod pipo, pozabil na vsa opozorila in se po domače odžejal.
Polona Frelih