Moskva – Lani je Rusija izvozila rekordnih 28 milijonov ton žita, kar je bil njen osebni rekord. Po optimističnih napovedih predsednika Vladimirja Putina bi ga morala ponoviti tudi letos.
Ambiciozni načrti so padli v vodo; zaradi stoletnih poplav, ki so v začetku julija prizadele Krasnodarski kraj na jugu države, in suše, ki pustoši tudi v drugih z žitom bogatih območjih na Uralu, v Povolžju in Sibiriji, kjer poleg tega divjajo še gozdni požari. Po ocenah ruskega ministrstva za kmetijstvo je uničenih že 6 odstotkov posejanih površin, kar bo po besedah ministra za kmetijstvo Nikolaja Fjodorova prikrajšalo Rusijo kar za 14 milijonov ton žita. Škodo ocenjujejo na milijardo ameriških dolarjev.
Lani so v Rusiji poželi 94 milijonov ton žita, letošnje napovedi govorijo o 85 milijonih ton, s čimer bodo po besedah predsednika ruske zveze pridelovalcev žita Arkadija Zločevskega pokrili domače potrebe, od 18 do 20 milijonov ton žita bo ostalo za izvoz. Precej bolj pesimističen je Oleg Suhanov z inštituta za študije kmetijskih trgov, ki ocenjuje, da bo Rusija letos pridelala največ 77 ton pšenice, »kar sploh ni najbolj črnogled scenarij«. Rusija naj bi letos porabila 68,5 milijona ton žita, kar pomeni, da ga bo za izvoz ostalo kvečjemu 13,5 milijona ton.
Tudi omenjene projekcije so precej boljše od žetve leta 2010, ko so suša in gozdni požari v Rusiji uničili tretjino pridelka, kar je vodilo celo v uvedbo embarga na izvoz žita. Strokovnjaki močno dvomijo, da se bodo tudi letos odločili za tako drastičen ukrep. »Ruski embargo na izvoz žita bi prizadel globalni trg, po katerem je močno udarila že slaba letina koruze v Združenih državah Amerike. To bi bil velik emocionalni pritiski, zaradi katerega bi poskočile tudi cene krme za živino. Ker je Rusija velika uvoznica mesa, bi to negativno vplivalo na ruski prehrambni trg,« se je proti embargu izrekel Aleksander Korbut, podpredsednik ruske zveze pridelovalcev žita.
Ruski proizvajalci hrane so se z največjim državnim trgovcem hrane že začeli pogajati o višanju cen nekaterih izdelkov; podražili naj bi se celo za 20 odstotkov. Za to so se odločili zaradi 6-odsotnega julijskega povišanja cen elektrike ter za kar 15 do 20 odstotkov višjih cen žita in moke, kar je posledica napovedi o slabši letini. »Če bomo kruh še naprej prodajali po stari ceni, bo naše podjetje propadlo,« je pek iz Brjanska potožil v pismu za časopis Vedomosti. »Za tono visoko kakovostne moke je bilo junija treba odšteti od 343,75 do 359,38 ameriškega dolarja, zdaj pa stane že od 406,25 do 437,50 dolarja,« je na veliko podražitev opozoril tudi direktor podjetja za analize ProZerno Vladimir Petričenko.
Še hujše podražitve oziroma pravo »eksplozijo cen« napovedujejo ruski ekonomisti za prihodnje leto, zato namestnik premiera Arkadij Dvorkovič ne izključuje intervencij z blagovnimi rezervami.