Moskva – V središču ruskega glavnega mesta so potekale demonstracije ruske novinarske srenje, na katerih so ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva pozvali, naj kaznuje napadalce na 30-letnega novinarja časnika Kommersant Olega Kašina, ki se je včeraj vendarle zbudil iz kome. Moskovske mestne oblasti so shod dovolile, posnetke brutalnega napada pa so predvajale celo državne televizijske postaje, kar je bilo še do nedavnega skorajda nepredstavljivo. »Kdorkoli je to storil, bo kaznovan, ne glede na svoj položaj in dosežke,« je bil oster Medvedjev.
Od naše dopisnice
Ostra predsednikova reakcija je bila deležna odobravanja mednarodne skupnosti, Medvedjevu pa so hvalnico peli tudi ruski liberalni politiki. Sočasno so se spraševali, ali mu bo uspelo stopiti iz Putinove sence. S krogi nekdanjega predsednika in zdaj premiera Vladimirja Putina povezujejo tudi napadalce, ki po mnenju urednika Kommersanta Mihaila Mihailina prihajajo iz krogov ekstremističnih mladinskih skupin, znanih preprosto kot Putinova mladina.
Na spletni strani gibanja Mlada garda so se pred napadom pojavili pozivi h »kaznovanju izdajalca Kašina«, tiskovna predstavnica sorodnega gibanja Naši, Irina Plašjejeva, pa je rusko javnost celo po napadu šokirala z izjavo, da Oleg Kašin ni talentirani novinar ter da se bodo napadi na novinarje končali, »ko ne bodo več dajali povodov za umore«.
Po mnenju ruske intelektualne srenje objektivno odgovornost nosita Vasilij Jakimenko, direktor Zvezne agencije za mladino, v okviru katere delujejo tudi omenjena gibanja, ter njihov idejni oče Vladislav Surkov, ki je sicer prvi namestnik predsedniške administracije. »Odgovoren je za vse ekstremistične, našistične in druge mladinske organizacije, ki jih financira Kremelj. Odgovoren je za medijsko cenzuro, volilne ponaredbe in je avtor vsega črnega PR-ja na račun neodvisnih novinarjev in opozicije. Medvedjevu onemogoča, da bi uresničeval svojo politiko. Seveda ga želi odpustiti, vendar tega ne more storiti,« je komentiral opozicijski politik Boris Nemcov.
Da v Rusiji dejansko obstajajo želje po uveljavljanju osnovnih civilizacijskih vrednot, dokazuje tudi predlog zakona o strožjih kaznih za napade na novinarje, ki so ga včeraj predstavili v dumi. Predvideva kazni, kakršne veljajo za napadalce na vladne uslužbence, ki jih v skladu z zdaj veljavnim kazenskim zakonikom kaznujejo z zaporno kaznijo od 12 let do dosmrtnega zapora. »Zadnja leta je vse več napadov na novinarje, čeprav je njihovo delo družbeno pomembno,« je predlog utemeljil avtor in podpredsednik dumskega odbora za medijsko politiko Boris Reznik.
Večina njegovih kolegov se je odzvala precej zadržano. »Rusiji ne vladajo zakoni, ampak signali. Vlada bi mislila resno, če bi, denimo, rekli: Rešite primer v petih dneh ali pa vas bomo odpustili. Reznikovi amandmaji niso resen signal,« je bil skeptičen Andrej Makarov iz vladajoče Enotne Rusije.
Še bolj pesimističen je bil poslanec Komunistov Andrej Andrejev: »Pritisk na zvezne in regionalne medije bo naraščal. Amandmaji bodo obtičali v odboru za medije, dokler se ne bo zgodila še ena tragedija.«
Polona Frelih