Logo

Vohun, ki jih ni ljubil

Moskva – Konec junija so v Združenih državah Amerike aretirali deset spečih ruskih agentov in jih v skladu z dogovorom o izmenjavi že čez nekaj dni zamenjali za štiri vohune, ki so v Rusiji prestajali zaporno kazen zaradi vohunjenja za zahodne države. V strokovnih krogih je že takrat prevladala teorija, da vohunskega škandala stoletja ne bi moglo biti brez sodelovanja izdajalca v ruskih obveščevalnih krogih, kar se je zdaj tudi potrdilo. Ugledni poslovni dnevnik Kommersant je razkril, da je speče ruske agente izdal polkovnik ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR), ki jim je čez lužo tudi priskrbel lažne identitete. Razkritje je v Rusiji obudilo razprave o nujnosti reforme obveščevalnih služb.


 

Od naše dopisnice

»Zgodba v Kommersantu zame ni nova. Z njo so me seznanili takoj, ko se je zgodila. Iz nje se lahko naučimo številne lekcije,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izjavil ob robu vrhunskega zasedanja G20 v Seulu. Na vohunski škandal se je s podobno izjavo že junija odzval tudi premier Vladimir Putin: »To je rezultat izdaje in izdajalci vedno slabo končajo. Postanejo alkoholiki, odvisneži, končajo na ulici.«

»Polkovnik Ščerbakov« je le nekaj dni pred izbruhom afere iz Rusije odpotoval v ZDA, kamor naj bi za njim že poslali profesionalne morilce. »Vemo, kdo je in kje je. Ne dvomite, da smo za njim že poslali Mercaderja,« se je neimenovani uslužbenec Kremlja skliceval na zloglasnega Ramona Mercaderja, sovjetskega agenta, ki je leta 1940 v Mehiki pokončal bojševika v izgnanstvu Leva Trockega.

»To je lahko tudi le obveščevalski humor, s katerim želijo doseči, da Ščerbakov ne bo nikoli več mirno spal,« je o resnosti grožnje podvomil celo eden od avtorjev članka Vladimir Solovijev. Dodal je, da so v zgodbi lahko tudi druge napake, za katere so namenoma poskrbeli njihovi viri v obveščevalnih krogih. Med drugim naj bi bilo vprašljivo agentovo pravo ime, saj Washington Post poroča, da gre pravzaprav za Aleksandra Vasiljeviča, pri čemer se sklicujejo na nekdanjega protiobveščevalnega agenta KGB Olega Kalugina, ki je po razpadu Sovjetske zveze ostal v Ameriki.

Epilog vohunske afere je v Rusiji že vzpodbudil razprave o nujnosti reforme tajnih služb, ki so po razpadu Sovjetske zveze zrasle iz razvpite KGB. Slišati je predloge, da bi bilo treba znova združiti domačo obveščevalno službo FSB in SVR. »Iz afere se moramo marsikaj naučiti, vendar še ne morem reči, ali je treba pod eno streho dejansko združiti vse tajne službe. Treba si je vzeti čas za razmislek,« je bil zadržan predsednik dumskega odbora za varnost Vladimir Vasilijev.

Slišati je bilo tudi pozive k odstavitvi direktorja SVR Mihaila Fradkova, ki je med Putinovim predsedovanjem vodil vlado. Po eni od teorij naj bi prav zaradi tesnih vezi s Putinom ohranil položaj, po drugi pa bi ga Medvedjev lahko odstavil tudi brez premierove odobritve, predvsem zaradi osebnih zamer, ki so nastale, ko je bil Medvedjev premierov namestnik.

Polona Frelih

:: unmapped ::

DELO_2X_


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

15/11/2010 clanek-1748700.md

Priporočam