Moskva – »Vrh Nata v Lizboni bo eden najpomembnejših mednarodnih dogodkov v bližnji prihodnosti. Pogovarjali se bomo tudi o evropskem protiraketnem ščitu,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izjavil po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo ob robu vrha Organizacije za azijsko-pacifiško sodelovanje (Apec), ki je konec tedna potekalo v Jokohami na Japonskem. Generalni sekretar Nata je Rusijo med nedavnim obiskom povabil, naj sodeluje v skupnem protiraketnem ščitu, kar se zdi po zmagi republikancev na ameriških kongresnih volitvah precej negotovo. Ogrožena je tudi ratifikacija sporazuma o omejevanju jedrskega orožja Start, ki je tako za Medvedjeva kot za Obamo edini resni zunanjepolitični dosežek.
Od naše dopisnice
Kljub porazu na vmesnih volitvah je bil Obama na srečanju optimistično razpoložen. »Ruska podpora za sankcije proti Iranu in trgovini z narkotiki v Afganistanu bo pripomogla k hitri ratifikaciji. Ker gre za dobro pogodbo, ki uživa podporo nekaterih visokih vladnih uradnikov iz vrst republikancev, ne dvomim, da nam bo uspelo,« je zagotovil ruskemu sogovorniku. Ruskih jastrebov ni prepričal in v Rusiji so se razvnele razprave o ogroženosti ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih.
»Volilni izid je vznemirljiv znak vse hujše polarizacije v ameriški politiki, kjer je na desnici čutiti vzpon provincionalnega radikalizma. Ne gre samo za zmago republikancev, ampak ti postajajo vse bolj temna sila. Evropejce je že zdaj strah, da bo Obamo zamenjalo nekaj pošastnega, denimo Sarah Palin,« je bil oster poslanec vladajoče Enotne Rusije Sergej Markov.
Negotova usoda novega Starta
Predsednik odbora za mednarodne odnose v dumi Konstantin Kosačov je pred dnevi celo zagrozil, da bo umaknil priporočila za ratifikacijo novega sporazuma Start, dokler ne bo povsem prepričan, da ima v ameriškem senatu zadostno podporo. »Če ratifikacije ne bo v naslednjih tednih, se bodo možnosti zanjo drastično zmanjšale. Brez tega bo Obama težko nadaljeval politiko zbliževanja z Rusijo.«
Novi sporazum o krčenju zalog jedrskega orožja, ki bo nadomestil zgodovinski Start 1, katerega veljavnost se je iztekla 1. decembra 2009, sta Medvedjev in Obama podpisala 8. aprila v Pragi. Govori o 30-odstotnem zmanjšanju števila jedrskih konic in določa vzajemne nadzorne mehanizme, veljati pa bo začel, ko ga bodo ratificirali v obeh domovih ruskega parlamenta in v ameriškem senatu.
Sporazum, ki bi »Washingtonu in Moskvi pomagal za vedno pozabiti na najbolj temačne čase hladne vojne« je vseskozi veljal za simbol novega vetra v ameriško-ruskih odnosih. »Otipljiv napredek v dvostranskih odnosih je za Medvedjeva postal resen politični kapital. Razen Starta v svojem prvem predsedniškem mandatu ni dosegel resnejših zunanjepolitičnih ali notranjepolitičnih zmag. Prav na njegov račun je tudi v očeh domače elite postal verodostojnejši voditelj,« so zapisali na spletni strani Russia Profile, kjer so tej temi posvetili obsežno razpravo.
»Če bo novi Start pogorel, potem Medvedjev nima s čim utišati domačih kritikov, ki so mu od prvega dne govorili, da ga vlečejo za nos. Ostal bo brez aduta, s katerim bi vojaško-industrijski kompleks prepričal, naj ne prodaja orožja Iranu. Ostal bo praznih rok,« je opozoril na glavno tveganje Samuel Charap, predstavnik oddelka za Rusijo in Evrazijo pri Centru za ameriški napredek s sedežem v Washingtonu.
Dolgoročne bojazni
V Rusiji je zavladal strah, da je poleg ratifikacije Starta ogroženo tudi nadaljevanje zadržane in za ruske interese dojemljive ameriške politike na postsovjetskem prostranstvu, vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo ter odprava amandmaja Jackson-Vanik, anahronizma iz hladne vojne, ki so ga Združene države sprejele leta 1975 in vključuje trgovinske omejitve proti nekdanji Sovjetski zvezi. Sprejet je bil kot odgovor na sovjetsko omejevanje judovskega preseljevanja.
Dolgoročne ruske bojazni je še najbolje ubesedil Edward Lozansky iz Ameriške univerze v Moskvi: »Strategija Clintona in obeh Bushev, ki so glede ameriško-ruskih odnosov sledili hladnovojni šoli, je bila: izolirati Rusijo in jo oslabiti s širitvijo Nata na postsovjetsko prostranstvo, gradnja naftovodov in plinovodov, ki so jo zaobšli, pritisk na staro Evropo, da je do Rusije premehka, novo Evropo pa so silili, da je postajala še bolj rusofobna. Drugi aspekt te strategije vključuje sponzoriranje barvnih revolucij pod pretvezo promocije svobode in demokracije, s hkratnim sklepanjem gospodarskih, političnih in vojaških paktov celo z najbolj diktatorskimi režimi na postsovjetskem prostranstvu.«
Po njegovem mnenju si Združene države Amerike, ki jih pestijo velikanski proračunski primanjkljaj, skorajda 10-odstotna brezposelnost, dve vojni, ki jima ni videti konca, porast militantnega ekstremizma in številni drugi problemi, ne more privoščiti še ene hladne vojne in niso v koži, ko bi lahko igrale vlogo svetovnega policaja. »Namesto da lajajo na Evropejce, ker si želijo sodelovati z Rusijo, bi bilo bolje, da se še sami pridružijo temu procesu,« sklene avtor.
»Evropa ustvarja novo antanto in končuje proces delitve celine na med seboj sovražni vzhodni in zahodni blok. Francoski predsednik Sarkozy se je pred kratkim sestal z nemško kanclerko Merklovo in ruskim predsednikom Medvedjevom, s katerima je razpravljal o novem območju za evropsko gospodarsko in varnostno sodelovanje. Evropa ne bo z naklonjenostjo spremljala poskusov oživljanja zgodovinskih ločnic,« je Anthony T. Salvia iz Ameriškega inštituta v Kijevu prepričan, da republikancem ne bo uspelo izolirati Rusije, pa naj si to še tako želijo.
Polona Frelih