Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
Od naše dopisnice
Razmerje policisti : demonstranti je bilo tudi na tokratnem shodu v prid varnostnim organom, saj je za varnost skrbelo kar 400 pripadnikov posebnih policijskih enot. Udeleženci shoda, med katerimi je bila le peščica starejša od 18 let, so v rokah nosili zastave s pravoslavnimi ikonami in portreti ruskih vojakov, ki so zaradi zločinov v Čečeniji končali v zaporu, kot denimo polkovnik Jurij Budanov, obsojen zaradi umora 18-letne čečenske deklice Elze Kungajev.
Vseruski marš je potekal na tragično obletnico enega največjih ruskih porazov v Čečeniji; 1. marca 2000 je namreč v eni sami bitki življenje izgubilo več kot 80 pripadnikov desantnega bataljona iz Pskova. Udeleženci so pred spomenik ubitim vojakom položili venec in na desetine rdečih nageljnov. »Zakaj mislite, da se oblasti niso prišle poklonit ubitim vojakov?« izzovem novinarko ruske državne televizijske postaje Prvi kanal. »Zato, ker verjetno praznujejo maslenico,« se izgovori na praznik, s katerim v Rusiji počastijo prihod pomladi.
»Bi moral Putin odstopiti?« je udeležence shoda z govorniškega tovornjaka nagovoril predsednik Gibanja proti ilegalnim migracijam Aleksander Belov. »Da,« je odgovorila množica precej tiše in bolj plaho, kot so pred tem vzklikali Slava Rusiji. »Tukaj smo se zbrali, ker to ni več tista Rusija, za katero so se naši vojaki bojevali v Čečeniji. Putin ni dober voditelj. Pravzaprav sploh ni voditelj. Zagovarja protinacionalistično politiko in še naprej verjame v zlobni imperij – Sovjetsko zvezo,« je poudaril voditelj Nacionalne patriotske fronte Georgi Borovikov.
Ruske oblasti se zavedajo, da se ekstremizem skupaj z gospodarsko krizo lahko izkaže za smrtonosno kombinacijo, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pred dnevi pozval pravosodne organe k odločnejšemu boju proti skrajnežem. Da bodo oblasti v kali zatrle vsak »sebičen poskus« v času krize destabilizirati državo, je na petkovem srečanju z vodstvom vladajoče Enotne Rusije opozoril tudi ruski premier Vladimir Putin. »V takšnih razmerah ima država pravico, da se ustrezno odzove. Pod nobenimi pogoji ne bomo dovolili dogodkov, kakršnim smo bili priča v nekaterih drugih državah. Ničesar se nam ni treba sramovati in ničesar se nam ni treba bati,« je poudaril.