Moskva – Na sporočilo ruskega plinskega monopolista Gazproma, da bo Belorusiji danes zmanjšal dobavo plina za kar 45 odstotkov, če ne bo poravnala zapadlih obveznosti, se je odzval beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Napovedal je, da bo Belorusija v mesecu dni odplačala 460 milijonov dolarjev dolga. »Danes sem izdal ukaz o dvigu sredstev iz proračunskih rezerv,« je sporoči beloruski diktator in se pohvalil, da so mu ugodno posojilo obljubili tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekaj zahodnih bank. Belorusija, ki je rusko ponudbo posojila zaradi neugodnih pogojev zavrnila, bo po vračilu dolga ostala brez proračunskih rezerv.
Od naše dopisnice
Če bo Belorusija res odplačala svoj dolg, se bo vojna glede cene plina med Belorusijo in Moskvo še vedno lahko razplamtela in prenesla tudi na Evropo, ki kar četrtino plina dobiva po beloruskih plinovodih. Vzrok za zadnje trenje je po mnenju analitikov bolj kakor beloruski dolg ruska želja po večjem deležu v plinovodih, ki so last beloruske vlade, pa seveda poskus Moskve, da bi odstranila neubogljivo belorusko vodstvo. »Rusija pritiska na beloruski režim. Nekaj začasnih rešitev se bo gotovo našlo, dolgoročno pa bo problem mogoče rešiti šele, ko ne bo več Lukašenka, » je prepričan Dieter Helm z univerze v Oxfordu.
Evropa je zaradi spora o ceni plina med Moskvo in Belorusijo v začetku leta 2007 že občutila motnje v preskrbi s plinom; povzročile so podražitev po vsej vzhodni Evropi in tudi Italiji. Zaradi podobnega spora med Moskvo in Kijevom se je Evropa pred tem ubadala tudi s pomanjkanjem nafte. Nič čudnega torej, da se je evropska komisija na novo zaostrovanje odzvala s sklicem koordinacijske skupine Evropske unije za plin; zasedanje bo v sredo. »Komisija je prepričana, da je varna in zanesljiva preskrba z energijo za evropsko gospodarstvo ključna. Energetske spore v svoji neposredni soseščini zato spremljamo z vso zaskrbljenostjo,« so zapisali v izjavi.
Po mnenju analitikov se Evropa v primeru ruske omejitve dobave plina Belorusiji tudi tokrat ne bi mogla izogniti motnjam v preskrbi, čeprav se zaradi velikih zalog plina v poletnem času ni treba pretirano vznemirjati. Prepričani so, da ima Rusija tudi glede Evropske unije svoje račune: upa, da se bo Unija po dolgotrajnih motnjah v preskrbi odzvala tako, da bo Rusiji pomagala graditi plinovode, ki bi zaobšli tranzitni državi, kakršni sta Belorusija in Ukrajina.
North stream je že tak plinovod, ki ga Gazprom gradi z nemškima družbama Eon in BASF in bo od ruskega mesta Beregovaja tekel pod Črnim morjem do Bolgarije in od tam naprej proti Nemčiji.