Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Od naše dopisnice
Ko sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Barack Obama v petkovem telefonskem pogovoru potrdila podpis novega sporazuma, ki bo po besedah Obame »Washingtonu in Moskvi pomagal za vedno pozabiti na najtemačnejše čase hladne vojne«, Medvedjev pa je pogodbo označil za »uravnoteženost interesov obeh držav«, so se čestitke vsule z vsega sveta. Vse po vrsti so vsebovale izraz zgodovinski. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Medvedjevu in Obami čestital za zgodovinski dosežek, za generalnega sekretarja zveze Nato Andersa Fogha Rasmussena je pogodba navdih za bodoče dosežke, nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa jo je označil za »zgodovinski dosežek, ki bo promoviral jedrsko razorožitev«.
Čestitke so iz dveh razlogov nekoliko preuranjene. Prvič zato, ker bo sporazum začel veljati šele, ko ga bodo ratificirali v obeh domovih ruskega parlamenta in v ameriškem senatu, in drugič zato, ker iz Moskve in Washingtona v zadnjih dneh prihajajo precej kontradiktorne interpretacije pogodbe, ki so jo usklajevali skoraj leto dni. Obsežni dokument resda ne omenja ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita, je pa po besedah ruske strani v njem vzpostavljena jasna povezava med ofenzivnim in defenzivnim orožjem, ki po trditvah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova obema stranema pušča precej proste roke. »Vsaka stran zase se lahko odloči, ali bo še sodelovala v nadaljnjem procesu zmanjševanja strateškega ofenzivnega orožja. To je popolnoma iskreno stališče, ki nikomur ne prepoveduje sprejemanja enostranskih odločitev, po katerih lahko strateško ofenzivno orožje zmanjšamo na obseg, v katerem bomo skrbeli za lastno varnost, tudi ob upoštevanju strateških obrambnih sistemov, ki lahko nevtralizirajo strateško ofenzivno orožje,« je Lavrov predstavil dokument. Povedano preprosto je Rusija s tem nakazala, da lahko preneha krčiti jedrski arzenal, če se bo zaradi ameriškega protiraketnega ščita počutila ogroženo.
Moskva vseskozi poudarja, da ameriški načrti o protiraketnem ščitu predstavljajo grožnjo njeni nacionalni varnosti. Da bi njene bojazni razblinili, je bila že večkrat povabljena k sodelovanju. Nazadnje v soboto, ko ji je na varnostni konferenci v Bruslju to ponudil Rasmussen: »Do novembrskega vrha Nata moramo sprejeti odločitev o gradnji protiraketnega ščita, v katerem želimo videti tudi Rusijo.« To je po njegovem nujno zaradi vse bolj nevarne iranske grožnje.
»Obe strani sta morali privoliti v kompromise. Povezanost strateškega ofenzivnega in defenzivnega orožja daje Rusiji argument, če se bodo Američani preveč aktivno lotili protiraketnega ščita, hkrati pa daje Obami nekaj manevrskega prostora pri prepričevanju senata, v katerem so republikanci že izrazili nezadovoljstvo z omenjeno točko,« je sporazum ocenil direktor Centra za politično tehnologijo Aleksej Makarkin.
Pogodbo z 10-letno veljavnostjo naj bi po besedah prvega namestnika zunanjepolitičnega odbora ruske dume Leonida Sluckega hkrati ratificirali tako v Rusiji kot v ZDA. Vodja odbora za mednarodne odnose v svetu federacij Mihail Margelov bo zato že 20. aprila odpotoval v Washington, kjer se bo udeležil zasedanja ameriško-ruske delovne skupine, ki se bo posvetila prav procesu ratifikacije. »Za ZDA je zelo pomembno, da bi dokument ratificirali do novembra,« je pojasnil Mergelov. V Rusiji večjih težav z ratifikacijo tako v dumi kot svetu federacij ni pričakovati, česar pa zaradi zadržkov republikancev ni mogoče trditi za ameriški senat.