Moskva – V Rusiji se danes spominjajo pete obletnice umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je vsemu svetu razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji, molčala pa ni niti o zločinih čečenskih upornikov. Ker se hočejo izogniti politizaciji žalnih slovesnosti v predvolilnem obdobju, bodo v njen spomin letos potekale brez javnega shoda, ki se je v Moskvi vsako leto začel z igranjem glasbe, ki jo je na usodni dan med vračanjem z dela poslušala v avtomobilu. Pred vrati svojega doma je umrla ob 16.30 po moskovskem času. Stara je bila 48 let.
Od naše dopisnice
»Sprašujem se, ali je v novi Rusiji obstajala bolj pokončna in neuklonljiva oseba. Bilo bi mi v čast, če bi lahko z lastnimi prsmi ustavil kroglo,« se ji je zvesti bralec poklonil v virtualni žalni knjigi, ki so jo odprli na spletnih straneh Nove Gazete. Za njihove časopisne strani je Politkovska z neusmiljeno natančnostjo dokumentirala pretresljive zgodbe o mučenjih in ugrabitvah v Čečeniji. »Po njeni smrti takšnih pričevanj s Kavkaza ni več. Zaradi uredniških odločitev, samocenzure ter politike, ki novinarske poti na to območje omejuje z izgovorom, da je tam preveč nevarno,« je urednik Nove Gazete Dmitrij Muratov izrazil prepričanje, da je njena smrt hkrati pomenila zlasti smrt ruskega preiskovalnega novinarstva.
Od premiera Vladimirja Putina, ki je po njeni smrti nič kaj pietetno izjavil, da je bila znana samo na zahodu, v domovini pa njeno delo ni imelo teže, zahteva opravičilo. »Če reševanje človeških življenj nima teže, potem človeško življenje pri nas ni vredno prebite pare.« Umrla je na Putinov rojstni dan, kar gre pripisati bodisi nenavadnemu naključju bodisi neizmerni zvitosti tistih, ki so umor poskušali naprtiti Putinu.
Svojci, sodelavci in somišljeniki hočejo vedeti predvsem, kdo je naročil njen umor, kar je še zdaj neznanka. »Verjel sem, da bomo odgovore dobili najpozneje v treh letih. Za razjasnitev umora bi lahko storili veliko več,« je bil sin umorjene novinarke Ilija razočaran v intervjuju za AFP. Naj že vendarle najdejo naročnika, je ruske pristojne pozval tudi komisar Sveta Evrope Thomas Hammarberg: »Izvedeti moramo, kdo stoji za naročenim umorom. Nove preiskave, nov sodni proces in celo identifikacija morilca niso dovolj.«
»Nikoli se mi ne zdi pomembno, da kaznujejo morilce. Dovolj mi je, da se ve, kdo je kriv. To je zadostna kazen,« je v intervjuju za jutrišnjo izdajo Sobotne priloge poudarila veteranka ruske borbe za človekove pravice Svetlana Ganuškina, ki je skupaj z rusko človekoljubno organizacijo Memorial letos že tretjič nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Še četrtič je bila predlagana v okviru Projekta 1000 izjemnih žensk sveta. »Dolgo sem verjela, da bomo borci za človekove pravice skupaj z novinarji postali nekakšna kolektivna Ana Politkovska, vendar se to ni zgodilo. To je neprecenljiva izguba!«