Ruski premier Vladimir Putin se pripravlja na selitev v Kremelj. V svojem tretjem mandatu se bo, kot kaže, ukvarjal predvsem s povezovanjem postsovjetskega prostora. Tako je mogoče soditi po nedavni kolumni v časopisu Izvestija, v kateri je predstavil svojo zunanjepolitično vizijo. Poimenoval jo je: Evrazijska unija. Njegove predloge so hlastno brali tako v Rusiji kot na zahodu, kjer je prevladala teza, da Putin s svojim pisanjem ni potrdil samo predsedniških ambicij, ampak tudi ambicije po oživljanju Sovjetske zveze....
Ruski premier Vladimir Putin se pripravlja na selitev v Kremelj. V svojem tretjem mandatu se bo, kot kaže, ukvarjal predvsem s povezovanjem postsovjetskega prostora. Tako je mogoče soditi po nedavni kolumni v časopisu Izvestija, v kateri je predstavil svojo zunanjepolitično vizijo. Poimenoval jo je: Evrazijska unija.
Njegove predloge so hlastno brali tako v Rusiji kot na zahodu, kjer je prevladala teza, da Putin s svojim pisanjem ni potrdil samo predsedniških ambicij, ampak tudi ambicije po oživljanju Sovjetske zveze. V prid tej bojazni govori njegova izjava izpred let, v kateri je razpad SZ označil za »največjo geopolitično katastrofo 21. stoletja.«
Če si res želi, da bi z »avtoritarno konsolidacijo«, ki so mu jo pripisali nekateri komentatorji, ponovno združil nekdanje sovjetske republike in se upokojil kot predsednik novega sovjetskega imperija, bo morala mednarodna skupnost najti način, da to prepreči. Avtoritarni imperij v sodobnem svetu nima kaj iskati. Edino, kar za zdaj ne govori v prid uresničevanju zloveščega scenarija, je Putinovo lastno zagotavljanje, da nima takšnih namenov. Pravi namreč, da bi bilo »naivno kopirati in restavrirati preteklost«.
Z napovedjo vrnitve na predsedniški položaj je naredil korak v preteklost, česar pa nikakor ne gre pripisati njegovi naivnosti. Prej megalomanstvu, zaradi katerega se bo zdaj lotil misije, s katero se bo zagotovo zapisal v zgodovino. Tudi največja država na svetu je zanj že postala premajhna. »Odločil se je zbirati zemljo!« je novinar Pavel Šeremet uporabil srednjeveški izraz, s katerim so opisovali osvajalske pohode Moskovčanov nad sosede.
Evrazijska unija bi rada postala eno od središč modernega sveta. Povedano drugače, njen cilj je postati protiutež ameriški in evropski prevladi. Vse lepo in prav, če se bo obnašala po pravilih.
V nastajajočem multipolarnem svetu so potrebni novi igralci.
Ker se Putinov zunanjepolitični manifest osredotoča predvsem na gospodarsko povezovanje postsovjetkega prostora, je iz njega mogoče sklepati, da se bo v svojem tretjem mandatu posvečal predvsem gospodarstvu. Vsekakor tudi na tem področju že dolgo razmišlja globalno. Ponudil je celo ključ za rešitev globalne gospodarske krize. Po njegovem mnenju je njene posledice mogoče ublažiti prav s pomočjo regionalnega povezovanja. Na žalost za dokazovanje svoje teze uporabi zelo nesrečen zgled – Evropsko unijo, ki se spoprijema z največjo gospodarsko in politično preizkušnjo v svoji zgodovini.
»Evropska zgodba« je v tem trenutku lahko edino zgled, kako hitro se v nadnacionalnih tvorbah gospodarska kriza iz ene države prelije na vse ter se razvije v politično krizo. Urednik neodvisnega ameriškega spletnega portala Končati laži Madison Ruppert je prepričan, da so nadnacionalne države in ustanove del problema, in ne del rešitve, zato poziva k ohranjanju suverenosti in neodvisnosti: »Začuden sem, da celo voditelji, ki naj bi predstavljali antipod zahodnim – in med njimi je tudi Putin –, ponujajo globalistične predloge, ki uničujejo suverenost in neodvisnost držav po vsem svetu. Centralizira se oblast, ki je vse bolj skoncentrirana v rokah ozke elite. Za zdaj je edini rezultat takšnega povezovanja še večje bogatenje elit, revni pa imajo iz dneva v dan manj.«