V Rusiji so dobili prvi »kamp za gastarbajterje«, ki ga sestavlja dvesto vojaških šotorov, velikih 50 kvadratnih metrov, sto kemičnih stranišč in nekaj kuhinj na prostem. Ograjen je z bodečo žico, brez tekoče vode in elektrike, v njem pa na deportacijo čaka več sto ilegalnih migrantov iz Vietnama, Sirije, Egipta, Uzbekistana in Kirgizije. V načrtu je gradnja dodatnih 83 taborov, prvega pa so zaradi nečloveških razmer že poimenovali kar sodobni »gulag« oziroma »koncentracijsko taborišče«....
V Rusiji so dobili prvi »kamp za gastarbajterje«, ki ga sestavlja dvesto vojaških šotorov, velikih 50 kvadratnih metrov, sto kemičnih stranišč in nekaj kuhinj na prostem. Ograjen je z bodečo žico, brez tekoče vode in elektrike, v njem pa na deportacijo čaka več sto ilegalnih migrantov iz Vietnama, Sirije, Egipta, Uzbekistana in Kirgizije. V načrtu je gradnja dodatnih 83 taborov, prvega pa so zaradi nečloveških razmer že poimenovali kar sodobni »gulag« oziroma »koncentracijsko taborišče«.
Morda pretirana primerjava, a ne gre pozabiti, da so tudi nacistična koncentracijska taborišča zgradili predvsem kot delovna taborišča za komuniste, socialne demokrate in druge »sovražnike države«. Kako se je eksperiment končal, ni treba posebej poudarjati.
Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo ima kar 74 odstotkov Rusov negativen odnos do prišlekov, kar 53 odstotkov pa jih podpira strožjo migracijsko zakonodajo, zato si je lahko predstavljati tudi najhujše scenarije. »Moskva je rusko, ne pa kitajsko, tadžikistansko ali uzbekistansko mesto,« je poveden slogan, s katerim je vršilec dolžnosti župana Sergej Sobjanin začel pohod na nov županski mandat.
Cinizem ruske oblasti je brezmejen. Zaradi predvolilnih potreb so gostoljubje nenadoma odrekli ilegalni delovni sili, na kateri temelji ruska gradbena industrija. Tudi olimpijski objekti v Sočiju so večinoma zrasli z njihovim znojem. Delavci na črno so najhujši davek plačali že med krizo leta 2009, ko nekaterim ni ostalo niti toliko denarja, da bi se lahko vrnili domov.
V tem pogledu utegnejo imeti prehodni tabori pozitivno vlogo, saj naj bi v njih poskrbeli tudi za vrnitev ilegalcev v domovino. Še bolj smotrno bi se bilo seveda spopasti s korupcijo, policijskimi podkupninami in posredniškimi podjetji, ki bogatijo na račun ilegalnih delavcev.
V kriznih in predvolilnih časih so migranti najbolj priročen »grešni kozel«. In to ne samo v Rusiji. Precej več pozornosti kot njim zahodni mediji trenutno sicer namenjajo kratenju pravic istospolnih manjšin, kar je predvsem zasluga ameriške oblasti, ki tako poskuša Rusijo demonizirati zaradi azila Edwardu Snowdnu.
Svoj lonček je z odprtim pismom Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in britanskemu premieru Davidu Cameronu pristavil tudi britanski pisatelj in humorist Stephen Fry, ki zaradi zakona o prepovedi gejevske propagande poziva k bojkotu olimpijskih iger v Sočiju. Nad njegovo demagogijo se zgražajo celo ruski gejevski aktivisti. V pismu med drugim ni res, da te v Rusiji posadijo v zapor že, če samo izjaviš, da je bil Čajkovski gej, policija nikakor ne stoji ob strani, ko neonacisti do smrti pretepajo geje, prav tako pa napačno idealizira carja Petra Velikega, ki je bil v resnici začetnik kriminalizacije homoseksualnosti v Rusiji.
Med drugim poudarja, »da so za Putina istospolno usmerjeni postali grešni kozel, kakršen so bili za Hitlerja Judje«, in se sklicuje na Hannah Arendt ter njeno »banalnost zla«, ki je v primeru omenjenega pisma samo banalnost.