Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
V moskovskih galerijah je bolj redko videti dela slovenskih umetnikov, razstava v zasebni galeriji GMG z delovnim naslovom Test količnika svobode pa je bila izjema. Med devetimi ustvarjalci iz Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike in Gruzije sta bila namreč tudi mlada slovenska ustvarjalca Martin Bricelj in Neja Tomšič. Predstavila sta se z umetniškim projektom, ki se ukvarja z različnimi konceptualnimi oblačili, tudi takšnimi za demonstracije, kar je v ruskem prostoru večno aktualna tema.
Moskva – V soboto je bil vseruski dan gneva, kakor so poimenovali protivladne proteste, ki so potekali vse od Vladivostoka na ruskem Daljnem vzhodu pa tja do Kaliningrada, najbolj zahodnega dela Rusije. Proti ruski vladi in premieru Vladimirju Putinu so protestirali v kar 50 ruskih mestih, tudi v Moskvi, kjer je policija priprla kakih 70 protestnikov. Opozicija mestnih oblasti sploh ni prosila za dovoljenje, »saj ruska ustava sama po sebi zagotavlja pravico do zbiranja in združevanja«.
Moskva – »Hvala, ker ste prišli. Lotimo se dela,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov začel srečanje t. i. bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta. Že čez dve uri je s sklepno izjavo pred novinarje stopil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Izraelsko vlado pozivamo k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami,« je poudaril in dodal »da mora Izrael uničiti tudi vse naselbine, ki so zrasle po marcu 2001, ter se izogniti uničevanju in izseljevanju iz vzhodnega Jeruzalema.« V izjavi je še zapisano, »da enostranski ukrepi katere koli od sprtih strani ne bodo prejudicirali izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala.« Na izraelske in palestinske oblasti so pritisnili še z zahtevo po obnovitvi mirovnih pogajanj, kjer so jim za sklenitev mirovnega dogovora dali na voljo dve leti.
Moskva – V Rusiji še odmeva potegavščina gruzinske televizijske postaje Imedi, ki je v Gruziji z lažno novico o ruski invaziji povzročila pravo paniko. Direktor televizijske postaje Georgi Arveladze se je opravičil zaradi šoka, ki ga je novica povzročila pri gledalcih, vendar odstopiti ne namerava. »Cilj ni bil prestrašiti ljudi. Govoriti smo hoteli o varnostnih grožnjah, s katerimi se spoprijema država. Hoteli smo razkriti načrt, ki ga je pripravila Moskva, z vsemi bolečimi podrobnostmi,« se je branil. Podobno se je na škandal odzval tudi predsednik Mihail Saakašvili, ki so ga v Moskvi označili za idejnega očeta projekta, kar on seveda vztrajno zanika.
Moskva – Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor propadlega Jukosa ter nekdaj najbogatejši Rus, je vrgel rokavico ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki ga mnogi sumijo, da je osebno odredil njegovo aretacijo. V pisnem intervjuju za britanski Independent ga je pozval, naj na sodišču pojasni svoja dejanja in izjave, povezane z največjo rusko državno naftno družbo Rosneft, ki si je pridobila ta položaj prav po zaslugi Jukosovega propada. Obramba Hodorkovskega namerava Putina predlagati za pričo v drugem sodnem procesu, ki naj bi se proti Hodorkovskemu nadaljeval konec meseca.
Moskva – Z razkošno parado se bodo v Moskvi čez slaba dva meseca spomnili 65. obletnice zmage nad fašizmom, že včeraj pa jih je na drugo svetovno vojno spomnilo odkritje 916 neeksplodiranih granat iz tistega obdobja. Našli so jih v bližini stanovanjskih blokov, zato so morali evakuirati kakšnih 200 prebivalcev. Danes so bile v okolici najdišča zaprte vse ceste. V ruskih mestih, ki so bila v drugi svetovni vojni prizorišče silovitih bojev, so tovrstna odkritja precej pogosta.
Moskva – Rusko gospodarstvo, ki je lani doživelo kar 7,9-odstotni padec, za kar 10,8 odstotka pa se je zmanjšala industrijska proizvodnja, se počasi pobira iz najhujše recesije, ki se je začela v drugi polovici leta 2008, in to predvsem zaradi zniževanja cen nafte. Ta se je lani povišala za kar 80 odstotkov, kar vzbuja upanje, da se v Rusijo vračajo časi krepkega medveda. Vse dokler Rusija ne bo zmanjšala svoje odvisnosti od energentov, bo uspešnost njenega gospodarstva talec cen energentov na svetovnih trgih.
Moskva – Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun bo danes pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, kjer bo po navedbah ruskih medijev z generalnim sekretarjem Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ) Nikolajem Bordjužem podpisal deklaracijo o sodelovanju. Tako bo postsovjetska varnostna organizacija, v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, postala »enakopravna alternativa zvezi Nato«, kar je že dolgo njena ambicija. Združeni narodi so podoben dogovor z Natom sklenili že leta 2008, vendar so ga v Rusiji označili za nezakonitega, saj je bil sprejet v precejšnji tajnosti. Oba dokumenta se nanašata predvsem na sodelovanje v Afganistanu.