Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V Rusiji se iztekajo kar desetdnevni novoletni prazniki, ki jih je na Severnem Kavkazu zaznamoval terorizem. Najhuje je bilo v Dagestanu, najjužnejši in eni najrevnejših ruskih republik, kjer se je v sredo zgodil najhujši teroristični napad v zadnjem letu. Samomorilski napadalec je v policijsko nadzorno točko zapeljal vozilo, polno eksploziva, pri čemer je življenje izgubilo sedem policistov, 20 mimoidočih pa je bilo ranjenih. Prizorišče tragedije je v petek obiskal ruski notranji minister Rašid Nurgalijev, predsednik Dimitrij Medvedjev pa je napovedal neizprosen boj proti islamskim skrajnežem.
Moskva – V Ukrajini, kjer bodo 17. januarja predsedniške volitve, se je začela kampanja na vse ali nič. Za zdaj najbolje kaže predsedniku Stranke regij Viktorju Janukoviču, ki je na volitvah leta 2004 imel podporo Moskve in pogorel, tesno za petami pa mu je ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki vse od lanske plinske krize izjemno dobro sodeluje z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, zato je slišati ugibanja, da Kremelj tokrat stavi nanjo. Predsednik Viktor Juščenko je v šestih letih na oblasti zapravil domala ves politični kapital in nima nobene možnosti za uvrstitev v drugi krog, ki je razpisan za 7. februar, zato je v zadnjih dneh proti svojima tekmecema začel pravo gonjo.
Moskva – V tednu nizkih temperatur in povečanih potreb so medsosedski spori Evropsko unijo vnovič opomnili na bolečo odvisnost od ruskega plina ali nafte, ki je zdaj v središču pozornosti. Vzrok za to je rusko-beloruski naftni spor, ki se je začel prvi dan novega leta in ga na včerajšnjem sestanku v Moskvi niso uspeli zgladiti. Podoben je tistemu iz leta 2007, ko je Rusija za kratek čas ustavila dobave nafte po naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki teče skozi Belorusijo in s katerim evropske države pokrijejo kar desetino svojih potreb. Evropske energetske bojazni so večje tudi zaradi ukrajinskih zadreg pri plačilu ruskega plina, zaradi česar ni izključena nova plinska kriza.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Uzbekistanu so slavile stranke, lojalne »večnemu« predsedniku Islamu Karimovu. Drugače ni moglo biti, saj je delovanje opozicijskih strank v tej obubožani srednjeazijski državi s skoraj 28 milijonov prebivalcev tako ali tako prepovedano. V kar 40 od skupaj 135 volilnih okrajev bo potreben drugi krog volitev, saj noben kandidat ni zbral absolutne večine glasov. Visoka, kot je mogoče le v avtoritarnih državah, je bila tudi volilna udeležba, ki je bila skoraj 89-odstotna.
Moskva – Rusko vrhovno sodišče je tik pred prazniki sprejelo odločitev, ki sta jo nekdanja lastnika propadlega naftnega velikana Jukos, Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev, označila za praznično. Sodniki so odločili, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita. Doslej največji premik v dolgi sodni bitki se je zgodil prav na dan obiska generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, ki se je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal tudi o Evropskem sodišču za človekove pravice. Tam so aretacijo že leta 2007 označili za nezakonito.
Moskva – Rusiji in Turkmenistanu se je uspelo dogovoriti o nadaljevanju energetskega sodelovanja. Po sporazumu, ki sta ga včeraj v turkmenistanski prestolnici Aškabadu podpisali monopolni podjetji obeh držav Gazprom in Turkmengaz – bo Rusija na leto odkupila do 30 milijard kubičnih metrov turkmenistanskega plina. Delegaciji sta spremljala tudi predsednika obeh držav, Dmitrij Medvedjev in Kurmangulij Berdimuhamedov.