Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – S sobotnim shodom za svobodo združevanja, za katerega mestna oblast ni dala dovoljenja, se je v Moskvi začela tradicionalno burna jesenska protestna sezona. Poleg demonstracij opozicije in nezadovoljnih delavcev bodo verjetno protestirali tudi upokojenci, ki se s povprečno pokojnino v višini 100 evrov bolj težko prebijajo iz meseca v mesec. Prav oni so bili osrednji motiv nedavne simulacije ruskih varnostnih služb, na kateri so preiskusili zadnje tehnike obvladovanja jeznih protestnikov.
Moskva – V Ukrajini je po podatkih zdravstvenih služb za respiratorno virusno infekcijo umrlo že 60 ljudi, med njimi tudi štirje zdravniki, število obolelih za gripo pa je naraslo na 191.000. Grozljiva statistika je povzročila pravo obsedno stanje. Prebivalci so izropali lekarne po vsej državi, zato se je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko za pomoč obrnil na mednarodno skupnost.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – V Rusiji je število okuženih z virusom A/H1N1 naraslo na 1896, najhuje pa je na ruskem Daljnem vzhodu in v Sibiriji, kjer so zaradi bolezni že umrli štirje ljudje. Smrtni primer zaradi nove oziroma prašičje gripe so evidentirali tudi v Moskvi, kjer jih sicer v teh vlažnih jesenskih dneh skrbi predvsem epidemija sezonske gripe, ki je letos presegla vsa pričakovanja.
Moskva – Eduard Limonov je ruski pesnik in pisatelj in brez dvoma najbolj kontroverzen ruski politik. Vodi prepovedano Nacionalboljševistično stranko in je eden najbolj dejavnih članov opozicijske koalicije Druga Rusija, ki si že več let neuspešno prizadeva spodkopati Putinov režim. Poleti leta 1992 je skupaj s srbsko vojsko z vzpetin nad Sarajevom streljal na nemočne civiliste. Posnetek, na katerem najprej sproščeno klepeta z nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem, nato pa brez oklevanja poklekne za mitraljez in iz njega izstreli več rafalov, si je še zdaj mogoče ogledati na YouTubu.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Moskva – Direktor Rosstata Vladimir Sokolin je v intervjuju za časopis Itogi napovedal, da se po 11 letih umika s položaja prvega človeka zvezne statistične službe. Konec novembra bo prevzel vodenje Meddržavnega statističnega urada Skupnosti neodvisnih držav, kar formalno pomeni napredovanje, ki pa po njegovih navedbah ni glavni vzrok, da se umika iz Rosstata. Za to se je odločil zaradi konflikta interesov, natančneje ponarejanja statističnih podatkov, kar se po njegovih navedbah dogaja na izrecno zahtevo ministrstva za gospodarski razvoj. Njihove izjave o okrevanju gospodarstva je označil za neresnične.
Moskva – Rusija gre naprej! je naslov besedila, v katerem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev strnil kritike na račun sodobne Rusije in orisal svojo vizijo prihodnjega razvoja. V tekstu, ki ga je objavil 10. septembra, je predstavnike ruske gospodarske in politične elite ter javnosti pozval, naj se oglasijo s svojimi predlogi. Z njimi bi si rad pomagal pri pisanju nagovora ljudstva, s katerim bo v začetku novembra že drugič nastopil pred člani obeh domov ruskega parlamenta. Na njegov manifest o modernizaciji, kot so ga označili politični analitiki, je prispelo kar 13.000 pripomb. Oglasil se je tudi najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski.