Moskva – Natanko 14 dni po grozovitem umoru znanega odvetnika in borca za človekove pravice Stanislava Markelova in komaj 25-letne novinarke Anastazije Baburove so v Moskvi s strelom v glavo spet ubili dva človeka, nekdanjega namestnika župana Groznega Gilanija Šepijeva in gruzinskega trgovca z nafto. Dogodek zbuja strah, da se rusko glavno mesto zaradi finančne krize spet spreminja v prizorišče obračunov mafijskih tolp in umorov po naročilu kakor v burnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Moskva – Rusija se je bliskovito in z izjemno naklonjenostjo odzvala na informacije, po katerih naj bi ji ameriški predsednik Barack Obama predlagal vzajemno zmanjšanje števila jedrskih konic, pa četudi uradnega predloga o tem še ni prejela. V Moskvi pravijo, da ni razloga za dvom o dobrih namenih nove ameriške administracije, od katere si obetajo tudi opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Obama, ki naj bi po nepotrjenih informacijah pripotoval na uradni obisk v Rusijo že aprila, tudi o tej temi sicer za zdaj še ni rekel nič.
Moskva – Največja evropska država se vse bolj pogreza v politično krizo, ki so jo poglobile nedavna plinska vojna z Rusijo in gospodarske težave. Ko je že kazalo, da je ukrajinska premierka Julija Timošenko z rešitvijo plinskega klobčiča postala politično nedotakljiva, so se ji spet zamajala tla pod nogami. Iz krogov predsednika Viktorja Juščenka namreč ni slišati le izjav o morebitni razveljavitvi plinskega dogovora, ki da je precej bolj ugoden za Rusijo, ampak njen nekdanji zaveznik proti njej že snuje tudi politične intrige.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru zavzela za krepitev dvostranskih odnosov med Rusijo in ZDA, pri čemer sta »poudarila željo po pozitivnem razvoju dogodkov, ki ga omogoča prihod nove ameriške administracije«, so zapisali v ruskem zunanjem ministrstvu. Med čakanjem na Obamove prve korake je ruska diplomacija aktivna na vseh področjih.
Moskva - Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko se bosta v zgodovino zapisala kot politika, ki sta rešila najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor. Ni bilo lahko, priznava Timošenkova, in lahko ji verjamemo. Sogovornika sta namreč za pogajalsko mizo v ruski Beli hiši prebedela vso noč. Takoj po sklenitvi dogovora so pri ruskem Gazpromu in ukrajinskem Naftogazu začeli pripravljati pogodbo, ki naj bi jo po zagotovilih obeh strani podpisali danes na dan, ko naj bi proti energetsko podhranjeni Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije.
Moskva – Rusija je sprožila diplomatsko pobudo, s katero želi pri evropskih državah doseči, da bi na svoja pleča prevzele stroške plinskega spora in aktivneje posegle v njegovo reševanje. Ruski premier Vladimir Putin se je tako zavzel za ustanovitev evropskega plinskega konzorcija, ki bi poravnal stroške tehničnega plina, brez katerega obnovitev pošiljk Evropi ni mogoča, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa meni, da gre za mednarodni problem, ki zahteva aktivnejšo vlogo evropskih držav.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tradicionalni januarski tiskovni konferenci, na kateri se običajno posveti dosežkom ruske diplomacije v preteklem letu, osredotočil predvsem na aktualne izzive. Izrazil je upanje, da se bodo s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame za rusko-ameriške odnose začeli lepši časi, in poudaril, da je egiptovski mirovni načrt najboljša pot do ustavitve nasilja v Gazi.
Moskva – Čeprav plin proti Evropi še zdaj ni stekel, je 15. dan plinske vojne prinesel največ pozitivnih novic. Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta se namreč dogovorila, da se bosta jutri srečala v Moskvi, sočasno pa je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev razposlal vabila za udeležbo na plinskem vrhu, ki ga je za jutri prav tako sklical v ruskem glavnem mestu. Vprašanje je, ali bosta dve vrhunski srečanji pripomogli k reševanju plinskega gordijskega vozla ali pa bo to spor le še dodatno zapletlo. Postavlja se namreč vprašanje, kdo v Rusiji in Ukrajini je sploh pristojen za reševanje tega vprašanja – predsednik ali premier oziroma premierka?
