Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Moskva – V Latviji, ki se je še lani kitila z nazivom ene najhitreje rastočih evropskih ekonomij, je gospodarska kriza udarila bolj kakor v drugih evropskih državah. Nanjo so se prebivalci odzvali z najhujšimi protivladnimi protesti po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi. Protesti, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, so se sprevrgli v spopad med policijo in manjšo skupino mladih izgrednikov, ki so poskusili vdreti v prostore parlamenta.
Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Bruselj – Plin iz Rusije naj bi začel pritekati danes, v torek, ob osmih zjutraj po našem času, je spodbudno novico oznanil evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Do končnih porabnikov pa naj bi prišel že čez 24 do 30 ur, in ne šele v treh dneh, kakor so napovedovali doslej. »Ruska stran nam je obljubila, da bo pipe ponovno odprla, če ne bo novih ovir,« je opozoril češki minister za energijo Martin Říman.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Moskva, Bruselj – Na postajo za merjenje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino sta že prispela prva dva opazovalca – predstavnik francoskega energetskega podjetja GDF Suez in nemškega E.ON Ruhrgas. »Čim prej želimo začeti nadzorovati, vendar to ne gre v uri ali dveh,« je bil stvaren nemški opazovalec. Tega so ruske oblasti skupaj s francoskim kolegom eno uro zadrževale na mejnem prehodu z Rusijo. »Ne vem, koga naj pokličem, če bom še kdaj imel podobne težave. Francoskega predsednika Sarkozyja?« se je pošalil francoski strokovnjak. Dogovor o opazovalni misiji, ki je večinoma rezultat osebnega prispevka češkega premiera Mireka Topolaneka, predvideva, da bodo EU, Rusija in Ukrajina prispevale vsaka po 25 opazovalcev, poleg tega pa sta Rusija in Ukrajina privolile v nekakšno izmenjavo opazovalcev, kar pomeni, da bodo lahko ukrajinski potovali v Rusijo in nasprotno.
Bruselj – »Nikakršnega opravičila ni [več], da plina ne bi znova spustili skozi plinovode,« so poudarili na sedežu evropske komisije nekaj ur zatem, ko je Moskva – v četrtek ponoči – naposled privolila v misijo opazovalcev. Ti bodo nadzorovali pretok na dvanajstih točkah na rusko-ukrajinski meji ter med tranzitno državo in območjem Evropske unije.
Moskva – Ko sta direktor Gazproma Aleksej Miller in direktor Naftogaza Oleh Dubin v Bruslju izrazila pripravljenost na obnovitev pošiljk plina, pri čemer je Rusija poudarila, da bo to storila takoj, ko bodo v Ukrajino prispeli mednarodni opazovalci, si je Evropa oddahnila. Kmalu zatem se je pokazalo, da stvari vendarle niso tako rožnate. V Bruslju namreč niso dosegli sporazuma o evropski opazovalni misiji. O tem kdo je za to kriv, je več mnenj. Evropska komisija in češko predsedstvo vztrajata, da je podpis sporazuma zavrnila Rusija, pri Gazpromu trdijo, da je to storila Ukrajina, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v svoji rezidenci Novo Ogarjevo izrazil obžalovanje, ker evropska komisija o tem ni hotela podpisati sporazuma.
