Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruski mediji so se v ponedeljek razpisali o moratoriju na sporazum o konvencionalnih silah v Evropi in večina je prepričana, da kaže potezo razumeti predvsem kot ruski poskus, da bi pospešili njegovo ratifikacijo v državah članicah Nata, predvsem v treh baltskih sosedah. Če je imela namreč Sovjetska zveza v času varšavskega pakta v vzhodni in srednji Evropi vojaško premoč, se je tehtnica v zadnjih 15-letih prevesila v prid zveze Nato. Po mnenju Kommersanta je treba ruski ukrep tako razumeti zgolj kot prvi korak k uravnovešenju.
Moskva – Po sobotni ruski razglasitvi moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju, zaradi katerega ne bo več mogoč nadzor nad ruskimi vojaškimi zalogami, se mednarodna skupnost spet ukvarja z Rusijo. Ta je bila konec tedna deležna ostrih kritik Zahoda, ki pa so po mnenju številnih političnih komentatorjev pretirane, saj naj bi Moskva s tem želela samo pospešiti ratifikacijo sporazuma, in to predvsem v treh baltskih sosedah. Prav vstop Litve, Latvije in Estonije v zvezo Nato leta 2004 je namreč okrepil ruski strah pred oporišči zveze Nato na njenem dvorišču.
Moskva – Rusija je tudi peti osnutek resolucije o Kosovu označila za nesprejemljiv, saj gre po njenem za isti načrt Zahoda o neodvisnosti Kosova, drugačen je le jezik. »Neodvisnosti Kosova niso umaknili in za diplomatsko retoriko se še vedno skriva Ahtisaarijev načrt, ki bi ga začeli uvajati po koncu pogajanj,« je upe mednarodne skupnosti poteptal vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom in francoski energetski velikan Total sta v petek podpisala sporazum o sodelovanju pri projektu Shtokman, enem največjih in najbolj obetavnih plinskih polj na svetu. Sporazum o nakupu 25-odstotnega deleža podjetja, ki bo plinsko polje upravljalo, sta podpisala podpredsednik Gazproma Aleksander Ananenkov in predsednik uprave Totala Christophe de Margerie, ki je posebej zato pripotoval na enodnevni obisk v Moskvo. Do dogovora je prišlo po sredinem telefonskem pogovoru ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Nicolasa Sarkozyja.
Moskva – Nova resolucija o statusu Kosova, ki je v četrtek zjutraj zaokrožila po palači Združenih narodov v New Yorku, ohranja štirimesečni rok za pogajanja med Beogradom in Prištino, a ne omenja avtomatične neodvisnosti te srbske pokrajine. Mednarodna skupnost upa, da bo francosko-britanski osnutek vendarle zadovoljiv tudi Rusijo, ki se je zaenkrat nanj odzvala zelo previdno. »Osnutek smo že prejeli in naši strokovnjaki ga pozorno proučujejo. Ni nam treba hiteti, saj je bolj od hitre pomembna kakovostna analiza, « je za Interfax izjavil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Krivcov.
Moskva – V zgodnjih jutranjih urah 23. oktobra 2002 so v gledališče Dubrovka, kjer so bili obiskovalci predstave Nord-Ost kar tri dni talci samomorilskih napadalk in napadalcev iz Čečenije, vdrli ruski specialci. Posnetki zaradi neznanega plina omamljenih ljudi, od katerih jih je večina pozneje umrla, so pretresli ves svet, kdo je kriv za tragedijo pa še danes ni znano. Sorodniki 130 žrtev reševalne operacije hočejo odgovore in od generalnega državnega tožilstva zahtevajo preiskavo o odgovornosti tistih, ki so akcijo pripravili. Tožilstvo bo zadevo proučilo in bo nato ukrepalo.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je dal že večkrat vedeti, da se ne strinja s kritikami na račun ruske polpretekle zgodovine in da bi morali biti Rusi nanjo ponosni, ne pa da se je sramujejo. Zdaj je njegova administracija napisala priročnik, ki ruskim učiteljem zgodovine in družbenih ved polaga na srce, kako nedavne dogodke predstaviti tako, da se bo pri mladih ljubezen do domovine še okrepila. V navodilih učiteljem je posebna pozornost namenjena predsedovanju ruskega predsednika Vladimirja Putina in opravičevanju tistih njegovih ukrepov, ki so bili deležni največ kritike. Strokovna srenja je izdelek označila za preveč ideološki.
Moskva – V separatističnih gruzinskih pokrajinah Abhaziji in Severni Osetiji, ki jih oblasti v Moskvi rade povezujejo s problemom neodvisnosti Kosova, v dneh velikih razprav o usodi srbske pokrajine, tako rekoč vre. Neznanci so v ponedeljek napadli vozilo Aleksandra Ankvaba, premiera Abhazije, mednarodno nepriznane, a de facto neodvisne gruzinske pokrajine, ki se hoče priključiti Ruski federaciji. V napadu, ki so ga oblasti v Abhaziji že označile za teroristično dejanje, je bil premier Ankvab laže poškodovan. Za informacije o napadalcih je razpisana nagrada 14.300 evrov.
Moskva – Kompromisni predlog glede Kosova, ki so ga predlagale ZDA, Velika Britanija in Francija in predvideva 120-dnevni rok za morebitna nova pogajanja med Beogradom in Prištino in zatem avtomatično neodvisnost, za Moskvo ni sprejemljiv. To je v ponedeljek dal vedeti ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je poudaril, da resolucija brez soglasja obeh v konflikt vpetenih strani nima nikakršnih možnosti. »Rusko stališče temelji na mednarodnem pravu in ne na nekih umetnih predpostavkah,« je rusko nepopustljivost branil Lavrov, ki se je neposredni omembi veta tudi tokrat izognil.