Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V Moskvi se je v petek končal 29. mednarodni filmski festival, ki je po festivalu v Benetkah drugi najstarejši filmski festival na svetu. Kultnega srbskega filmskega režiserja Emira Kusturico, ki je s svojim novim filmom Promise me this! moskovski teden filma tudi odprl, je v ruski prestolnici doletela posebna čast. Na štiri oči se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim ga družijo enaka politična prepričanja.
Moskva – Ameriški predsednik George Bush bo na družinskem posestvu Bushevih v Kennebunkportu v ameriški zvezni državi Maine v nedeljo in ponedeljek gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, sploh prvega tujega politika, ki mu je odprl vrata v intimni svet domovanja nad Atlantikom, kjer se ob redkih prostih dnevih sprošča z ribolovom. »Ameriška stran je izbrala sijajno lokacijo: neformalni pogovori dveh voditeljev bodo potekali v mirnem in prijetnem okolju«, je bil nad izbiro kraja sestanka navdušen Putinov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko. Hkrati je dal vedeti, da je to za zdaj edina svetla točka bližnjih pogovorov.
Moskva – Na uradni obisk v Moskvo je v sredo pozno zvečer pripotoval venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki ga bo pot iz Rusije vodila še v Belorusijo in Iran, torej redke države, kjer je »enfant terrible« svetovne politike sploh dobrodošel. Tudi v Moskvi - general Chavez jo obišče vsako leto - so venezuelskega gosta tokrat sprejeli brez posebnega pompa in številne slovesnosti in sprejeme v njegovo čast so odpovedali tik pred zdajci. Kot kaže, so se v Kremlju odločili, da pred srečanjem Bush-Putin v Kennebunkportu konec tedna Bele hiše ne bodo po nepotrebnem vznemirjali.
Moskva – Na meji med Gruzijo in Južno Osetijo, mednarodno nepriznano, vendar de facto neodvisno republiko znotraj Gruzije, je v četrtek zjutraj prišlo do streljanja, v katerem sta bila ranjena dva južnoosetska policista. Incident na območju t. i. zamrznjenega konflikta se je zgodil, ko so ruski mirovniki prebivalcem gruzinske vasi poskušali preprečiti gradnjo ceste, ti pa so se odzvali tako, da so poskusili požgati rusko postojanko. Na prizorišče so s tanki prihiteli tako ruski kakor gruzinski vojaki.
Moskva – Z moskovskega letališča Šeremetjevo se je kolona vozil leno pomikala proti središču ruske prestolnice, znotraj moskovskega Kroga pa sva s šoferjem »zmahane« lade obstala. Promet je spet stekel šele čez slabo uro. Povprečni moskovski voznik preživi v prometnih zastojih preživi 11 ur na mesec in v vročih poletnih dneh pride ta tema na prve strani časopisov. Prometni strokovnjaki opozarjajo, da bo sistem do leta 2012, ko bo na moskovskih ulicah vsak dan zgrnilo kar 350.000 avtomobilov, kratko malo kolabiral.
Moskva –V navzočnosti gospodarskih ministrov obeh držav sta italijanska družba Eni in ruski plinski monopolist Gazprom podpisala memorandum o gradnji plinovoda South stream, po katerem naj bi čez Črno morje tekel plin iz Rusije v Evropsko unijo. Projekt za zdaj še načrtujejo in analizirajo ekonomičnost, od tega pa bo tudi odvisna dejanska zmogljivost plinovoda. Po besedah ruskega ministra za industrijo in energetikoViktorja Hristenkanaj bi po njem na leto steklo 30 milijard kubikov plina, kar nekako ustreza skupni letni porabi Bolgarije in Grčije.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
Moskva – Po poročanju ruskih medijev je hrvaški predsednik Stipe Mesić na energetskem vrhu jugovzhodne Evrope, ki je v nedeljo potekal v Zagrebu, sprejel ponudbo ruskega predsednika Vladimirja Putina o gradnji drugega kraka plinovoda Blue Stream čez hrvaško ozemlje. Moskva je odločitev o podaljšanju plinovoda Blue Stream do zahodne Evrope sprejela kot odgovor na evropske načrte za gradnjo plinovoda Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. Po mnenju ruskega tiska je Putin v Zagrebu iskal predvsem podporo za ruski projekt. Oba plinovoda naj bi potekala skozi Turčijo, nekaj balkanskih držav in nato čez Madžarsko proti Avstriji in Italiji. Združene države Amerike so državam tega območja sodelovanje v projektu Blue Stream odsvetovale.