Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Ljubljana – V ponedeljek ob 15.45 po srednjeevropskem času je v kliničnem centru v Moskvi zaradi odpovedi srca umrl prvi predsednik Ruske federacije po razpadu Sovjetske zveze Boris Andrejevič Jelcin. Star je bil 76 let. Prvi, ki je Jelcinovi družini ob tragični novici izrazil sožalje, je bil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki mu je Jelcin med poskusom državnega udara leta 1991 stal ob strani, a ga je pozneje spretno izigral in se sam povzpel na oblast. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je Jelcin utrl pot na oblast, se je z izrazom sožalja oglasil šele tri ure po objavi novice. Prehitel ga je celo ameriški minister za obrambo Robert Gates, ki se je mudil v Moskvi.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
V estonski prestolnici Tallinn se pripravljajo na premestitev spomenika Bronastega vojaka in posmrtnih ostankov sovjetskih vojakov iz središča mesta na bolj odmaknjeno vojaško pokopališče. To je eden prvih ukrepov nove estonske desnosredinske vlade, ki je povzročil ostre odzive Moskve in ruske manjšine v Estoniji. Burna razprava o spornem spomeniku se je začela februarja, ko je estonski parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev in proti kateremu je predsednik Toomas Hendrik Ilves vložil veto. Premestitve ni uspelo preprečiti niti mestnemu svetu estonske prestolnice, v katerem se bojijo, da bo ta poteza povzročila nerede in škodovala mednarodnemu ugledu Estonije.
Ljubljana – Na delovnem obisku v Sloveniji je bil moldavski premier Vasile Tarlev z močno gospodarsko delegacijo. Z gostiteljem, slovenskim premierom Janezom Janšo, se je pogovarjal o političnem in gospodarskemu sodelovanju ter širitveni perspektivi Evropske unije. Gre za prvi obisk med državama na tej ravni po vzpostavitvi diplomatskih in gospodarskih odnosov pred petnajstimi leti.
V torek dopoldne se je na ukrajinskem ustavnem sodišču začela obravnava glede odločitve predsednika Viktorja Juščenka o razpustitvi parlamenta, ki jo je zahtevalo 53 poslancev ukrajinskega parlamenta iz kroga premiera Viktorja Janukoviča. Škrlatne halje si je nadelo vseh 18 sodnikov ustavnega sodišča, tudi peterica, ki je zaradi političnih pritiskov zahtevala varnostnike in grozila, da ne bo prišla na obravnavo. Prvo zasedanje ustavnega sodišča, ki je bilo odprto za javnost, so spremljale mirne demonstracije obeh taborov, oba protagonista premier Janukovič in predsednik Juščenko pa sta medtem »pobegnila« v tujino. Prvi v Strasbourg, drugi v Bruselj.
Evropska komisija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ravnanjem ruske policije, ki se je med opozicijskimi protesti v Moskvi in Sankt Peterburgu minuli konec tedna pravila na nasprotnike predsednika Vladimirja Putina z gumijavkami in 350 protestnikov priprla. Nemčija, ki trenutno predseduje EU, je za nesprejemljivo označila aretacijo številnih pripadnikov sedme sile.
Opozicijska koalicija Druga Rusija, ki je pred parlamentarnimi volitvami decembra letos in predsedniškimi marca prihodnje leto začela kampanjo proti avtoritarnemu režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po shodih v Sankt Peterburgu in Nižnem Novgorodu pripravila proteste tudi v ruski prestolnici. Na shodu, ki ga je spremljalo kar 9000 policistov, se je zbralo komaj 2000 nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga v Rusiji še vedno podpira več kot 70 odstotkov državljanov. Vsi dosedanji shodi Druge Rusije so se končali tako, da jih je razgnala policija, po nedavni grožnji nekdanjega ruskega oligarha Borisa Berezovskega z novo revolucijo pa se je pritisk ruskih oblasti na opozicijo še okrepil.
Predsednik Viktor Juščenko je pripravljen zamrzniti odlok o razpustitvi parlamenta, je v sredo pozno popoldne sporočil Vitalij Hajduk, vodja Juščenkovega sveta za varnost. To pomeni, da bo vrhovna rada nadaljevala delo, o datumu predčasnih volitev pa se bodo še dogovorili. Za največji premik v dva tedna trajajoči ukrajinski politični krizi sta zaslužna tako predsednik Juščenko kot premier Janukovič. Ta je namreč najprej vztrajal pri preklicu, včeraj pa je prvič pozval »samo« k zamrznitvi odloka. Popuščanje je sledilo spoznanju, da odločitve ustavnega sodišča glede predsednikovega odloka o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev še ne bo tako kmalu.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premier Viktor Janukovič sta se v četrtek še enkrat srečala na štiri oči, a se je spor med njima potem le še zaostril. Do srečanja je prišlo na zasedanju ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, na katerem je Juščenko zagrozil vsem, ki ne bi upoštevali predsedniškega odloka o razpustitvi parlamenta, tudi premieru, s kazenskim pregonom. Svet za nacionalno varnost je vlado pozval, naj zagotovi sredstva za pripravo volitev. Janukovič je to zavrnil, večtisočglava množica njegovih privržencev pa je priprave na volitve »zmotila« z vdorom v prostore osrednje volilne komisije. Janukovič vztraja, da je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, od koder so sporočili, da bodo za to potrebovali 14 dni.