Islamska republika Iran že desetletja živi pod zahodnimi sankcijami. Najprej so jih uvedle Združene države Amerike, nato Združeni narodi, kot zadnja pa tudi Evropska unija. Po zadnjih sankcijah leta 2010 se je iransko gospodarstvo skrčilo za petino, skoraj tretjina ljudi je ostala brez dela, življenje pod pragom revščine pa je postalo realnost za kar 40 odstotkov prebivalcev. Nebrzdana inflacija je bila na vrhuncu leta 2013, ko je dosegla 45 odstotkov.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Po sklenitvi zgodovinskega dogovora o iranskem jedrskem programu so v Washingtonu optimistično upali, da bodo Rusijo pritegnili tudi k sodelovanju pri spopadu z Islamsko državo. Njihov načrt ni uspel in uradna Moskva je tako Združenim državam Amerike kot Turčiji dala jasno vedeti, da bo še naprej odločno podpirala sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
Konec julija je delegacija francoskega parlamenta obiskala polotok Krim, ki je pred dobrim letom dni po referendumski odločitvi tamkajšnjih prebivalcev postal del Rusije. Francoski parlamentarci pravijo, da jim je obisk odprl oči in da medijska poročila o »ruski okupaciji Krima« nimajo realne podlage.
V vasi Kalači na severu Kazahstana se prebivalci že več kot dve leti srečujejo z nenavadnimi zdravstvenimi simptomi, ki vključujejo epizode nenadnega in večdnevnega spanja. V »vas, ki je zaspala«, je kazahstanska vlada poslala že več raziskovalnih ekip, ki so opravile 20.000 laboratorijskih in kliničnih testov: zemlje, zraka, vode, hrane, živali, gradbenega materiala in samih prebivalcev. O vzrokih za zdaj ni dokončnih odgovorov, zato pa kroži toliko več bolj ali manj verjetnih teorij. Najbolj neverjetne so špekulacije o množični psihozi.
