Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Mednarodno podjetje Trimo s sedežem v Sloveniji je na ruskem trgu prisotno že več let. Njihovi izdelki so znani kot eni najkakovostnejših, hkrati pa dražjih v primerjavi s cenovno precej ugodnejšo, tehnično pa precej manj kakovostno kitajsko konkurenco. Zaradi smrtonosnih požarov v zadnjih letih so tudi v Rusiji začeli uveljavljati višje varnostne standarde, v čemer pri Trimu vidijo izjemno priložnost za nadaljni prodor na ta trg. Z velikim upanjem jih navdajajo tudi ruski načrti o izboljšanju energetske učinkovitosti ruskega stanovanjskega fonda, saj je izolacija vključena že v njihove standardne fasadne sisteme.
Moskva – Speča ruska vohunka Anna Chapman, ki se je pred štirinajstimi dnevi v skladu z največjo ameriško-rusko izmenjavo vohunov po hladni vojni vrnila v Rusijo, še zdaj buri duhove. Ljubljenko rumenih medijev, v katerih so se pojavile celo njene gole fotografije, je vohunska afera povzdignila v pravo zvezdo. Na žalost iz svojega zvezdniškega statusa ne more kovati dobička. V skladu z dogovorom o priznanju krivde, ki ga je sklenila z ameriškim državnim tožilstvom, svoje zgodbe ne sme prodajati. »Svoje izkušnje lahko zaupa v intervjuju, vendar ne za denar. Če bo to storila, ga bo zasegla ameriška vlada. Verjetno so mislili, da ji bodo s tem zaprli usta, vendar osebno dvomim o tem,« je pojasnil njen odvetnik Robert Baum.
Moskva – Severni Kavkaz je pretresel prvi uspešen napad na infrastrukturni objekt v dolgi in krvavi teroristični zgodovini. Kar štiri eksplozije so odjeknile v Baksanski hidroelektrarni v ruski republiki Kabardino-Balkariji, ki je bila zgrajena leta 1930 in jo upravlja državno energetsko podjetje RusHidro. »Pogovarjal sem se z direktorjem FSB in predsednikom Kabardino-Balkarije. V okolici vseh strateških objektov so poostrili varnost,« se je po Twitterju odzval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Moskva – V mestu Jekaterinburg na Uralu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, ki je bil priložnost za že peto srečanje ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva in nemške kanclerke Angele Merkel letos. Srečanje je pokazalo, da bo prav Nemčija postala gonilna sila ruske modernizacije, saj so na njem podpisali sporazume o sodelovanju v skupni vrednosti več milijard evrov.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal dvodnevni rusko-nemški vrh, posvečen krepitvi sodelovanja med Rusijo in Nemčijo, ki je največja ruska trgovinska partnerica. Blagovna menjava je pred krizo znašala kar 57 milijard ameriških dolarjev, nemške investicije v Rusiji pa dosegajo kar 17 odstotkov vseh investicij. »Nemčija je naš glavni strateški partner, s katerim imamo na tisoče poslovnih kontaktov. Gospodarsko sodelovanje med državama je okrevalo in je skorajda na ravni iz leta 2008,« je na skupni tiskovni konferenci poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dal je vedeti tudi, da Nemčijo vidi kot gibalo novoustanovljenega evropsko-ruskega partnerstva za modernizacijo.
Moskva – V Rusiji se spoprijemajo z enim najhujših vročinskih valov v zadnjih 130 letih, ki je prizadel predvsem osrednji del evropskega dela države, območje okoli reke Volge, južni Ural in Sibirijo, kjer temperature celo v senci dosegajo 40 stopinj Celzija. »Odkar smo pred 130 leti začeli meriti temperature, so julijske temperature že šestič nenormalno visoke in pomenijo grožnjo,« ocenjuje Valerij Lukjanov iz osrednjega meteorološkega urada Roshidromet.
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je znašel v sila nerodni situaciji. S svojo protirusko retoriko, nepriznanjem samostojnosti gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ter osebnimi žalitvami na račun ruskega premierja Vladimirja Putina, ki ga je označil za »glavnega sovražnika ruskega naroda«, je kot kaže dokončno zapravil naklonjenost glavnega sponzorja – Rusije. Ta je svoji sosedi s pomočjo kreditov ter poceni nafte in plina omogočala, da je ostala v izolaciji, zdaj pa se je morala po pomoč zateči k Evropski uniji, ki v zameno zahteva korenite demokratične reforme.
Moskva – V Rusiji ne mine dan brez vsaj enega medijskega poročila, povezanega s koruptivnostjo tukajšnjih uradnikov. Konec junija so bili moskovski vozniki na eni od mestnih vpadnic priča sila nenavadnemu prizoru. Uslužbenca zveznega ribolovnega urada Boris Simonov in Roman Postnikov, ki sta obtožena nezakonite prodaje ribolovnih dovoljenj, sta med begom pred policijo skozi okno odvrgla bankovce v vrednosti več kot 2 milijona evrov. Le nekaj dni zatem je bil zaradi podkupnine v višini 1800 evrov priprt svetovalec dumskega poslanca Viktor Sohacki, kar v spodnjem domu ruskega parlamenta še zdaleč ni prvi primer. Čeprav je bila po zaslugi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva sprejet nacionalni program o borbi proti korupciji, ta še naprej ostaja ruska rakava rana.
Moskva – V nasprotju z zahodnimi mediji, ki so zadnja dva tedna skorajda obsedeno pisali o rusko-ameriškem vohunskem škandalu, so ruski državni mediji o tem poročali, milo rečeno, skopo, zlasti na dan največje izmenjave vohunov v petek na dunajskem letališču. Precej bolj zgovorni so nekdanji ruski vohuni, ki v en glas ugotavljajo, da je padel še zadnji mit o učinkovitosti ruskih tajnih služb.