Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Desetega decembra se je na shodu za razveljavitev parlamentarnih volitev in proti Putinovi vladavini zbralo od 50.000 do 70.000 ljudi, včeraj pa se je njihovo število po ocenah organizatorjev povzpelo že na 120.000. V množici na Trgu akademika Saharova, ki nosi ime po znanem sovjetskem disidentu Andreju Saharovu, je bilo mogoče opaziti celo dolgoletnega Putinovega lojalista.
»Vse skupaj me spominja na srednji vek,« je eden od udeležencev tarnal v dolgi koloni, ki je nastala pred policijskim detektorjem. »Bolj me spominja na 90. leta in vrste pred trgovinami. Vredno je čakati, saj se bom pozneje lahko pohvalil, da sem bil na prvem shodu, ki je pomenil začetek konca Vladimirja Putina,« smo na prvem povolilnem protestu ruske opozicije na uho ujeli naključni klepet. Vrste čakajočih so del ruske realnosti in nastajajo pred bankami, poštnimi in drugimi uradi, na podzemni železnici ...
Moskva – »Še bomo prišli!« so udeleženci skandirali ob koncu največjega protestnega shoda v Moskvi po razpadu Sovjetske zveze, na katerem je več kot 50.000 ljudi zahtevalo svobodne volitve, vzklikali pa so tudi gesla proti ruskemu premieru Vladimirju Putinu. Številni udeleženci so si na prsi pripeli belo pentljo, ki je postala simbol ruskega protestnega gibanja.
Moskva – V Rusiji volijo 450 poslancev spodnjega doma parlamenta, katerih mandat bo v skladu z novo zakonodajo namesto štirih trajal kar pet let. Na volitvah sodeluje vseh sedem registriranih političnih strank, v parlament pa naj bi se uspelo prebiti vsem štirim parlamentarnim strankam: Enotni Rusiji, Komunistični partiji, Liberalnodemokratski stranki ter Pravični Rusiji. Zadnje ankete so pokazale, da kar 46 odstotkov Rusov meni, da bodo izide volitev ponaredili.
»Naveličan sem neprestanih političnih peripetij in nezaupanja. Čeprav za tukajšnje razmere ne zaslužim slabo, zaradi večne inflacije ne morem kupiti stanovanja,« je 27-letni računalniški strokovnjak Konstantin Semjonov iz ukrajinskega glavnega mesta Kijev utemeljil odločitev, da se bo prihodnji mesec odpravil s trebuhom za kruhom. Ukrajino, največjo in drugo najrevnejšo evropsko državo s skoraj 46 milijoni prebivalci, je v zadnjem desetletju zapustilo dvakrat več ljudi kot v prvem desetletju po razpadu Sovjetske zveze, ko jo je po podatkih državnega statističnega urada zaradi slabih gospodarskih razmer zapustilo od pet do sedem odstotkov prebivalcev.
Lejla je 35-letna mati samohranilka iz Uzbekistana, ki dan za dnem sedi v preddverju elitne stanovanjske hiše v središču Moskve in stanovalcem noč in dan odpira vrata. Kabina v preddverju, v kateri spi, kuha, povečini pa zdolgočaseno bolšči v televizor, je že štiri leta njen dom. Njen delovnik je dolg 24 ur in traja šest dni na teden. Edini prosti dan porabi za čiščenje stanovanj, kar ji prinaša dodaten zaslužek, hkrati pa je to edina priložnost, da se spodobno umije. Ta dan namesto v preddverju, kjer sedi njena zamenjava, prenoči v temačni in zatohli kleti stanovanjske zgradbe.
V Rusiji praznujejo dan Rusije, praznik, ki pod tem imenom obstaja od leta 2002 in se je prej imenoval dan neodvisnosti, ki so jo v ruski dumi razglasili 2. junija 1990. Ker na milijone Rusov pokojnemu ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu še zdaj ne more odpustiti razpada sovjetskega imperija, je njegov naslednik Vladimir Putin prazniku ruskega vojaškega, kulturnega in znanstvenega preporoda nadel politično manj občutljivo ime. Z razmeroma novim praznikom, ki se v zavesti Rusov še ni povsem zasidral, želi rusko vodstvo zmanjšati postsovjetsko nostalgijo in okrepiti rusko domoljubje. Neprijetna praznična resnica je, da kljub desetletju gospodarske rasti kar petina državljanov sanja predvsem o tem, da bi zapustila državo.