Moskva – »Včeraj natanko opolnoči se je v Čečeniji končala protiteroristična operacija, ki jo je ruska vojska tam začela leta 1999,« so v četrtek sporočili iz ruskega državnega protiterorističnega odbora. Odločitev, ki jo je predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je namenjena nadaljnji stabilizaciji varnostnih razmer in normalizaciji družbeno gospodarskega položaja v tej severnokavkaški republiki. V skladu z njo bo Čečenijo v letošnjem letu zapustilo 25.000 od skupaj 50.000 pripadnikov ruskih oboroženih sil. Premestili jih bodo na druge lokacije na Kavkazu, med drugim v Ingušetijo in Dagestan; v teh so napadi islamskih upornikov trenutno precej bolj pogosti kakor v Čečeniji, kjer jih menda deluje le še 70.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
Grozni – »Vsak narod je v enem izmed obdobij razvoja prestal to, kar je preživel čečenski narod: revolucije, spore s močnejšimi sosedi in vojne. Vsaka država ima za vsakega od teh obdobij svojega nacionalnega heroja. Za nas je to zdaj predsednik Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji zaslužen za vse: mir, stanovanja, varnost, delovna mesta in šole » o povojni Čečeniji v prostorih vladajoče Enotne Rusije razmišlja predsednik čečenskega parlamenta Dukurahkva Abdurahmanov. Čečenec, ki je v politiki še iz sovjetskih časov, ko je bil minister Čečensko-Inguške republike, zagotavlja, da čečenski narod še nikoli ni bil tako zadovoljen z oblastjo kakor zdaj. Med pogovorom zaradi izpada elektrike v pisarni za trenutek zavlada tema. »No, to je še vedno Grozni, ampak prvič v temi vidimo luč,« se iz zadrege izvije izkušeni politik.
Oblasti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so v četrtek sporočile, da bodo že v naslednjih dneh na Rusijo, Skupnost neodvisnih držav in Združene narode naslovile prošnjo za priznanje neodvisnosti. Pridružila se jim bo tudi moldavska Pridnestrska republika.
Grozni – »Vsi smo utrujeni od vojne. V vsaki družini je kdo umrl ali postal invalid. Hočemo samo mir, pa tudi če ta ni kaj prida,« pripoveduje v bleščečem poslopju predsedniškega liceja v Groznem ravnateljica Vera Gregorijevna Umalatova. V ruševinah Groznega je preživela obe vojni. »Vsi smo trpeli, tisti, ki smo bili tukaj, in tisti, ki so sem prišli. Mislim, da smo oprostili,« je polna optimizma Rusinja, poročena s Čečencem. Optimizem zbujajo tudi popolnoma obnovljeni Grozni, Gudermes, Argun in Šali. Zgradili so jih z izdatno podporo Moskve, ki je bila z uporno republiko kar dve vojni, v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Vsi niso oprostili, stvari pa so se za zdaj bolj kot ne spremenile samo na zunaj.
Moskva – »Mislim, da se Ingušetija vse bolj pogreza v vojno. Samo v avgustu se je tam zgodilo 15 napadov na varnostne službe, » je zgovorno statistiko razgrnil Grigorij Švedov, urednik Kavkaškega vozla, spletnega časopisa, ki pokriva severni Kavkaz. Poročilo je bilo s strani inguškega predsednika Marata Zjazikova že označeno za pretirano, črno piko pa so od njega dobili tudi številni drugi svetovni mediji. Med četrtkovim obiskom v Moskvi, kjer je precej bolj priljubljen kot doma, je Zjazikov ponosno objavil, da bo Ingušetija ostala del Ruske federacije in da bo kmalu vse v najlepšem redu. Le dve uri po njegovem pomirljivem govoru sta bila v največjem inguškem mestu Nazranu spet ubita dva vojaka.
