Moskva – Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen končuje tridnevni uradni obisk v Moskvi, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, premierom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na prvi uradni obisk v Rusijo je pripotoval z dolgim seznamom želja, povezanih predvsem z Afganistanom. »Na nekaterih področjih se ne strinjamo, kar pa ne sme zasenčiti dejstva, da se srečujemo z istimi grožnjami in imamo številne skupne interese,« je poudaril Rassmussen. »Seveda obstajajo področja, kjer imamo drugačna stališča, ampak tega ne bi smeli dramatizirati,« mu je pritrdil Lavrov.
Moskva – V ruskem glavnem mestu se je konec septembra mudil namestnik ameriškega obrambnega ministra in nekdanji ameriški veleposlanik v Rusiji Alexander Vershbow, ki je z rusko stranjo snoval ambiciozne načrte o krepitvi vojaškega sodelovanja. Zadnji ameriško-ruski pogovori so se sukali predvsem okoli ameriške odpovedi postavitve protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem, ki jo želijo ZDA nadomestiti s postavitvijo delov jedrskega dežnika na Kavkazu, k načrtom pa hočejo pritegniti tudi Rusijo. Naloga bo zahtevna, saj obravnava Rusija modificirani načrt protiraketnega sistema celo kot večjo grožnjo njenim strateškim jedrskim silam od prvotnega.
Moskva – Že prihodnji mesec bodo tovorna letala ameriške vojske za pot v Afganistan porabila precej manj časa kakor ga zdaj, saj bodo lahko letela čez ozemlje Rusije in pri tem prevažala tudi vojake, orožje, strelivo in druge potrebščine. Sporazum, ki sta ga med obiskom Baracka Obame v Moskvi podpisali zunanji ministrstvi obeh držav, predvideva kar 4500 tovrstnih poletov na leto, kar pomeni 12 na dan. Da razmišlja o aktivnejšem sodelovanju v boju proti talibom, je Rusija sporočila na 20. obletnico ponižujočega umika Rdeče armade iz Afganistana (15. februarja 2009 ), kjer je padlo 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov. Že takrat je dala jasno vedeti, da na »pokopališče imperijev« nikakor ne namerava vnovič poslati svojih vojakov.
Moskva – Na prvem obisku v Rusiji je ameriški predsednik Barack Obama, ki je prvi dan tridnevnega obiska v celoti preživel v družbi ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim se je pogovarjal kar štiri ure. Po pogovorih je bil tako utrujen, da si je privoščil kratek počitek, zaradi katerega se je tiskovna konferenca začela s skorajda enourno zamudo. Na njej sta sogovornika pogovore označila za odkrite in iskrene, vendar sta vsak po svoje dala vedeti, da niti Rusija niti ZDA pri določenih temah niso pripravljene popuščati. Obama je javno ponovil ameriško stališče do podpore ozemeljski nedotakljivosti Gruzije, Medvedjev pa je poudaril, da Washington in Moskva svojo vlogo v mednarodni skupnosti razumeta vsak po svoje.
Moskva – V Jekaterinburgu na Uralu, ki je znan predvsem kot prizorišče boljševiške usmrtitve družine carja Nikolaja II., poteka vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. Regionalna organizacija si prizadeva postati glavni vojaški in politični blok v Srednji Aziji. Kot politična in vojaška protiutež Natu je nastala tudi Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan. Predsedniki teh držav so se zbrali v Moskvi na predvečer vrhunskega zasedanja Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj podpisal dekret o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas, ki je delovalo vse od leta 2001, ko so ZDA z zavezniki napadle Afganistan. Pred tem je zakon z veliko večino potrdil parlament, v katerem kar 80 odstotkov sedežev zaseda stranka, ki podpira Bakijeva. Ko bo Washington o dekretu uradno obveščen, mu bo na voljo pol leta, da od tam umakne okoli 1800 vojakov, transportna letala in drugo opremo.
Moskva – Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, je na dobri poti, da postane politična in vojaška protiutež zvezi Nato. Če že ne v praksi, pa vsaj na papirju. Na nedavnem vrhu v Moskvi so namreč predsedniki držav članic podpisali dogovor o ustanovitvi skupnih sil za hitro posredovanje in se zavezali, da bodo v primeru agresije ali krize v kateri koli od članic ukrepali s skupnimi močmi. Rojevanje postsovjetskih sil za hitro posredovanje sicer ne poteka brez težav, saj sta se Belorusija in Uzbekistan že umaknila.
