Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
