Moskva – V Rusiji so včeraj praznovali dan narodne enotnosti, s katerim se spominjajo izgona poljskih in kozaških okupatorjev iz Moskve leta 1612 in postaja glavni domoljubni praznik. Že pred sedmimi leti so si ga prilastili ruski ultranacionalisti.
Moskva – Na sodišču v Londonu se nadaljuje obravnava v tožbi, ki jo je ruski tajkun Boris Berezovski vložil proti ruskemu oligarhu Romanu Abramoviču.
Moskva – Ruski oligarh Mihail Prohorov, ki so ga pri reviji Forbes označili za drugega najbogatešega Rusa, je presenetil z napovedjo, da je pripravljen prevzeti vodenje liberalne stranke Prava stvar in iz nje narediti drugo največjo politično silo v državi. Stranka, ki se zavzema za liberalne reforme in modernizacijo in so jo leta 2009 ustanovili marginalni liberalni politiki, ima za zdaj manj kot triodstotno podporo. Da bi se na decembrskih parlamentarnih volitvah prebila v dumo, potrebujejo najmanj sedemodstotno podporo, že prihodnje leto pa jo čakajo še predsedniške volitve. Ustanovni člani stranke so že podprli kandidaturo sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – Ruski oligarh Boris Berezovski, nekdanji tesni sodelavec pokojnega ruskega predsednika Borisa Jelcina in ostri kritik najvplivnejšega ruskega politika Vladimirja Putina, ki že od leta 2000 živi v Veliki Britaniji – tam so mu leta 2003 podelili politično zatočišče –, je na britanskem sodišču dobil pravdo zaradi klevetanja, ki jo je vložil proti vsedržavni ruski televizijski in radijski družbi VGTRK.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Deški obraz – jekleno srce
Derbent – V Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu, se je islam zasidral že v 7. stoletju in še dandanes je to najbolj religiozna ruska republika. Po perestrojki je postal znan tudi kot središče islamskega fundamentalizma, poimenovanega vahabizem, pripadniki katerega so med prvo čečensko vojno (1994–96) ustanovil oboroženo krilo pod vodstvom zloglasnega Ibn ul Hataba. Ta je leta 1999 skupaj s čečenskim poveljnikom Šamilom Basajevom vdrl v Dagestan, kar je bil povod za drugo čečensko vojno. Čeprav je vahabizem od takrat prepovedan, njegovi privrženci na Kavkazu še vedno povzročajo težave, pove Mahmud Hadži, imam Derbenta, najbolj južnega ruskega mesta. Za vplivnega dagestanskega verskega voditelja je vahabizem rak islama, ki po njegovem mnenju nima možnosti za uspeh.
