Moskva – Po padcu islandske in belgijske vlade že pred časom je v petek odstopila še latvijska desnosredinska vlada, ki je tako postala že tretja žrtev gospodarske krize v Evropi. Premier Ivars Godmanis je ponudil odstop, ko sta mu odrekli zaupnico koalicijski partnerici Ljudska stranka ter Zveza zelenih in kmetov. Poleg njiju sta v vladi sodelovali še konservativna Latvijska prva stranka in nacionalistična stranka Za domovino in svobodo. Predsednik Valdis Zatlers že dva dni tuhta, koga bi imenoval za novega premiera, na drugi strani pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Moskva – Na obisku v Moskvi je bila najštevilčnejša delegacija evropske komisije po letu 2005, ki sta jo sprejela tako ruski predsednik Dmitrij Medvedjev kot premier Vladimir Putin. Tega je pripomba predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa o nedavnem umoru novinarke in odvetnika spravila v vidno nejevoljo. »Treba se je pogovarjati o vrsti problemov – tako v Rusiji kot v Evropi,« je planil Putin. Dogodek lepo ponazarja, kako napeti so postali evropsko-ruski odnosi po avgustovski vojni na Kavkazu in plinski krizi.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tradicionalni januarski tiskovni konferenci, na kateri se običajno posveti dosežkom ruske diplomacije v preteklem letu, osredotočil predvsem na aktualne izzive. Izrazil je upanje, da se bodo s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame za rusko-ameriške odnose začeli lepši časi, in poudaril, da je egiptovski mirovni načrt najboljša pot do ustavitve nasilja v Gazi.
Moskva – Čeprav plin proti Evropi še zdaj ni stekel, je 15. dan plinske vojne prinesel največ pozitivnih novic. Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta se namreč dogovorila, da se bosta jutri srečala v Moskvi, sočasno pa je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev razposlal vabila za udeležbo na plinskem vrhu, ki ga je za jutri prav tako sklical v ruskem glavnem mestu. Vprašanje je, ali bosta dve vrhunski srečanji pripomogli k reševanju plinskega gordijskega vozla ali pa bo to spor le še dodatno zapletlo. Postavlja se namreč vprašanje, kdo v Rusiji in Ukrajini je sploh pristojen za reševanje tega vprašanja – predsednik ali premier oziroma premierka?
Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Moskva – V Latviji, ki se je še lani kitila z nazivom ene najhitreje rastočih evropskih ekonomij, je gospodarska kriza udarila bolj kakor v drugih evropskih državah. Nanjo so se prebivalci odzvali z najhujšimi protivladnimi protesti po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi. Protesti, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, so se sprevrgli v spopad med policijo in manjšo skupino mladih izgrednikov, ki so poskusili vdreti v prostore parlamenta.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
