Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva – Na obisku v Rusiji je bil odposlanec izraelskega obrambnega ministra Amos Gilad, ki je poskušal ruske oblasti odvrniti od prodaje naprednih protiraketnih sistemov S-300 »neodgovornim elementom« v Siriji, predvsem pa Iranu, saj bi to močno otežilo in podražilo morebitni izraelski napad na iranske jedrske objekte. Hkrati se je Gilad v Moskvi dogovarjal o prodaji brezpilotnih letal, s kakršnimi si je med avgustovsko vojno v Južni Osetiji pomagala Gruzija, ki je v obveščevalnem smislu blestela vseh pet dni spopada. Ta spopad pa je tudi razkril, da ruska vojska ni kos nalogam modernega vojskovanja, je bil odkritosrčen načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil general Nikolaj Makarov.
Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.
Moskva – »Dosežen je bil napredek. Presegli smo sterilne razprave o proceduralnih vprašanjih in začeli pogajanja o vsebini,« je glavni odposlanec Združenih narodov za Gruzijo Johan Verbeke izjavil po mirovnih pogajanjih, ki so v sredo potekala v Ženevi. Na njih sta Gruzija in Rusija prvič po avgustovski vojni na Kavkazu sedli za skupno pogajalsko mizo. Prav to je bil tudi največji dosežek enodnevnih neformalnih pogovorov, ki so potekali pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Njihov prvi poskus pred mesecem dni je spodletel, tokrat pa se jim je uspelo celo dogovoriti, da bodo za skupno mizo vnovič sedli že 17. in 18. decembra.
Moskva – »Moskva od današnjega srečanja G20 v Washingtonu ne pričakuje preveč,« je za agencijo RIA Novosti povedal neimenovani predstavnik kremeljske administracije in nadaljeval, »da bo to odlična priložnost za pogovore o svetovni finančni krizi in hkrati za to, da skupaj ugotovimo, kako je treba ukrepati. Našim partnerjem hočemo povedati, kje vidimo njihove dosedanje napake.«
Moskva – »Pripravljeni smo preklicati odločitev o namestitvi raketnega sistema v Kaliningradu, če se bo, seveda, nova ameriška administracija odpovedala svojim načrtom za namestitev raketnega ščita v Evropi,« je izjavil ruski predsednik Dmitrij Medevedjev v intervjuju za francoski Figaro pred današnjim vrhom Evropska unija-Rusija v Nici. Kakor je rekel, ga prve izjave novega ameriškega predsednika Obame navdajajo z optimizmom: »Z Obamo sva se lepo pogovarjala. Upam, da nam bo uspelo vzpostaviti poštene odnose, da bi vendarle rešili probleme, ki jih s prejšnjo administracijo nismo mogli«.
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prvič v svojem mandatu nagovoril člane obeh domov parlamenta. Rdeča nit nagovora narodu so bile ZDA, ki jim je pripisal krivdo za domala vse tegobe sodobnega sveta. Oster retorični napad na Washington si je ruski predsednik privoščil le nekaj ur za tem, ko so v ZDA objavili zmagovalca predsedniških volitev, kar verjetno ni naključje.
Gali – Gali, po abhazijsko Gal, je središče istoimenskega okrožja v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji, ki ga naseljujejo pretežno Gruzinci, nadzirajo pa abhazijske in ruske enote. Pred vstopom v najbolj obubožano in nevarno območje nepriznane pokrajine, v kateri živi 46.000 ljudi, je zato treba čez nadzorni točki obeh vojska, kar je mogoče le s posebnim dovoljenjem oblasti v Suhumiju. Tujim novinarjem za obisk krajev ob de facto meji z Gruzijo najraje določijo kar spremstvo, zaradi katerega je bilo lokalno prebivalstvo do nas verjetno precej bolj zadržano, kakor bi bilo sicer.
