Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Tbilisi – V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, naj bi se danes začela neposredna pogajanja med Gruzijo in njeno uporno pokrajino. Vsaj tako je zatrdil gruzinski minister za reintegracijo Tamur Jakobašvili, njegove navedbe pa je potrdil tudi ruski pogajalec Jurij Popov. Nasprotno so separatistične oblasti informacije o pogajanjih zanikale. Če se bodo pogajanj res začela, bo to brez dvoma zgodovinski dogodek, saj se sprti strani na pogovorih nista srečali že najmanj desetletje.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
»Smo iz Chinvalija, od tam smo zbežali, ker so nas vso noč obstreljevale gruzinske sile. Naše vodstvo nas je po televiziji pozvalo, naj zbežimo v Severno Osetijo,« o zaostrovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija pripoveduje Elza Alborova. Mati dveh otrok je le ena od tridesetih begunk, ki smo jih včeraj popoldne srečali na 2000 metrov visokem prelazu Roki, ki je edina povezava med Južno in Severno Osetijo.
Namestnica predsednika ruske dume Ljubov Konstantinovna Sliska je nesporna prva dama ruske politike, saj je ena prvih žensk, ki je v Rusiji zasedla pomembno politično funkcijo. Za oranje ledine jo je izbral nekdanji predsednik Vladimir Putin, ki je želel okrepiti prisotnost žensk v ruski politiki. Zaradi tega je nemudoma dobila vzdevek Putinove varovanke.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek na srečanju z ruskimi diplomati predstavil prihodnjo rusko zunanjepolitično strategijo. V novem zunanjepolitičnem konceptu, ki ga je zasnovalo zunanje ministrstvo, je eksplicitno zapisano: »Rusko zunanjo politiko izvaja rusko zunanje ministrstvo«. Ko je nekdanji predsednik Vladimir Putin pred osmimi leti predstavil podoben dokument, je monopol nad rusko zunanjo politiko pripadal izključno predsedniku, torej njemu osebno. Tako bo, kot kaže, ostalo tudi v prihodnje.
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – Dogajanje v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je zrcalna slika napetosti v precej večji gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji. Slednja zaradi bližine ruskega črnomorskega letovišča Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, sicer dviga precej več prahu. Včeraj je bila tudi Južna Osetija potisnjena iz pozabe. Za to je poskrbel napad gruzinskih enot na prestolnico Chinvali, v katerem so bili ubiti trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.