Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo zvečer pripotoval na uradni obisk v Francijo, kjer se bo jutri srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je v začetku tedna že gostil tudi njegovega največjega sovražnika, gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzija se je po rusko-gruzinski vojni avgusta 2008 znašla v precejšnji izolaciji in Saakašvilija niti enkrat niso povabili na uradni obisk v kako od evropskih držav, Rusija pa je spričo ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih precej utrdila svojo pozicijo.
Moskva – V gruzinski prestolnici Tbilisi so dan neodvisnosti proslavili z razkošno vojaško parado, ki so jo pripravili prvič po vojni z Rusijo leta 2008. Po tej vojni je Moskva priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, kjer so zdaj nameščeni ruski vojaki, po njej pa so se zgledovale le še tri države. Vse druge podpirajo ozemeljsko celovitost Gruzije, kar so ZDA poudarile tudi na praznični dan. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili ga je izrabil za nov verbalni napad na Rusijo, gruzinska opozicija, ki se zavzema za normalizacijo odnosov z Moskvo, pa je pripravila demonstracije.
Moskva – V Rusiji še odmeva potegavščina gruzinske televizijske postaje Imedi, ki je v Gruziji z lažno novico o ruski invaziji povzročila pravo paniko. Direktor televizijske postaje Georgi Arveladze se je opravičil zaradi šoka, ki ga je novica povzročila pri gledalcih, vendar odstopiti ne namerava. »Cilj ni bil prestrašiti ljudi. Govoriti smo hoteli o varnostnih grožnjah, s katerimi se spoprijema država. Hoteli smo razkriti načrt, ki ga je pripravila Moskva, z vsemi bolečimi podrobnostmi,« se je branil. Podobno se je na škandal odzval tudi predsednik Mihail Saakašvili, ki so ga v Moskvi označili za idejnega očeta projekta, kar on seveda vztrajno zanika.
Moskva – Na gruzinski televizijski postaji Imedi so v soboto poskrbeli za prvovrsten škandal. Objavili so oddajo, v kateri so predstavili »simulacijo najstrašnejšega dne v zgodovini Gruzije«, v kateri so poročali o ruski invaziji na Gruzijo, izvedeni na izrecno željo gruzinske opozicije, ki je ruske enote zaprosila za posredovanje v nemirih v Tbilisiju. Za piko na i so dodali še novico o smrti predsednika Mihaila Saakašvilija.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Inštitut za sodobni razvoj (INSOR), ki ga je takoj po prihodu na oblast ustanovil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je pripravil dokument o nujnosti radikalnih političnih in gospodarskih sprememb. Večji del dokumenta je posvečen politični posodobitvi, brez katere po mnenju avtorjev ni gospodarskega razvoja. Po trditvah člana upravnega odbora inštituta Jevgenija Gontmaherja so v Kremlju s študijo zadovoljni. V predsednikovi administraciji so pripravljeni povedati le to, da dokument še proučujejo.
Moskva – Prve volitve po lanskem ruskem posegu in priznanju so v Abhaziji minile mirno in kljub napovedim drugouvrščenega Raula Hadžimbarja povolilnih protestov ni bilo. Evropska unija, ki Abhazijo še naprej obravnava kot gruzinsko separatistično pokrajino, je sporočila, da volitev ne priznava, jih je pa pozdravila Rusija, ki je, kakor kaže, dosegla, da bo Abhazija že v kratkem dočakala še eno priznanje. Pacifiški otoček Nauru naj bi jo priznal skupaj z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Južno Osetijo, v zameno pa naj bi dobil 34 milijonov evrov ruske finančne pomoči.
Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
