Moskva – Ameriško - ruski strokovnjaki nadaljujejo pogajanja o novem sporazumu o krčenju strateške jedrske oborožitve, ki bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se izteče v začetku decembra. Rusija je že dala vedeti, da je uspeh pogajanj odvisen od ameriških načrtov glede postavitve protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ki mu ruske oblasti odločno nasprotujejo. O rezultatu pogajanj, ki potekajo za zaprtimi vrati, bo več znanega 6. julija, ko na svoj prvi uradni obisk v Rusijo prihaja ameriški predsednik Barack Obama.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Pred aprilskim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame so Združene države Amerike poslale v Moskvo ugledno delegacijo, ki jo je vodil nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, v njej pa so sodelovali tudi drugi veterani ameriške politike: prav tako nekdanji državni sekretar George P. Schultz, nekdanji obrambni sekretar William Perry in upokojeni demokratski senator Sam Nunn. Ločeno je rusko prestolnico obiskal James A. Baker, ki je bil na čelu ameriške zunanje politike, ko je padel berlinski zid.
Moskva – Na tridnevnem obisku v Moskvi je iranski obrambni minister Mustafa Mohamed Nadžar, ki se je včeraj že srečal z ruskim kolegom Anatolijem Serdjukovom, čaka pa ga tudi srečanje s predstavniki vodilnega ruskega izvoznika orožja Rosoboroneksporta in nekaterih drugih podjetij, povezanih z orožarsko industrijo. Na podlagi krogov, v katerih se Nadžar giblje v ruski prestolnici, in zgodovine rusko-iranskega sodelovanja, ruski mediji ugibajo, da je obisk v prvi vrsti namenjen pospešitvi dobave protiraketnih sistemov dolgega dosega S-300 PMU. Ti sodijo med najsodobnejše orožje, ki ga na zahodu poznajo pod imenom SA-20 in ki lahko sestreli tako vodene izstrelke kot letala na razdalji 150 km.
Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tradicionalni januarski tiskovni konferenci, na kateri se običajno posveti dosežkom ruske diplomacije v preteklem letu, osredotočil predvsem na aktualne izzive. Izrazil je upanje, da se bodo s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame za rusko-ameriške odnose začeli lepši časi, in poudaril, da je egiptovski mirovni načrt najboljša pot do ustavitve nasilja v Gazi.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
