Moskva – Egiptovsko vstajo že od vsega začetka z veliko pozornostjo spremljajo tudi v Rusiji. Zato, ker je bilo v Egiptu, ki je bil lani druga najbolj priljubljena ruska turistična smer, v času nemirov kar 45.000 ruskih turistov, ki jih je bilo treba spraviti na varno, in ker si Rusija že dolgo želi utrditi vlogo posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. »Močan, demokratičen Egipt je pomemben dejavnik miru na Bližnjem vzhodu. Rusija bo še naprej igrala aktivno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za dosego tega cilja,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na petkov odstop egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. »Upamo, da bodo zadnji dogodki pomagali k vzpostavitvi stabilnosti in normalnemu delovanju vladnih ustanov. Pripravljenost morata pokazati tako vlada kot opozicija,« je burno dogajanje pospremil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Moskva – Iztekajoče se leto se za rusko politiko zaključuje z veliko obveznostjo, saj so v ameriškem senatu ratificirali sporazum o omejevanju zalog strateškega jedrskega orožja Start, kar pomeni, da je zdaj na vrsti Rusija. Novi sporazum bo začel veljati, ko ga bodo ratificirali tako v dumi kot v Svetu federacij, kjer ima prepričljivo večino vladajoča stranka Enotna Rusija, zato kljub napovedi Liberalnodemokratske stranke in komunistov, da bodo glasovali proti, potrjevanje ni vprašljivo. »Če se Kremelj s sporazumom strinja, potem je lahko ratifikacija stvar dneva,« je glede časovnih okvirov povedal Fjodor Lukjanov, urednik zbornika Rusija v globalnih zadevah.
Moskva – »Danes je Ukrajina enako kot Evropa odločena, da se bo pridružila Evropski uniji. Nadaljevali bomo protikorupcijske reforme, ki so glavni test za države, ki želijo postati članice EU. Skorumpirani politiki in birokrati so ustvarili sistem, ki je uničil ukrajinsko gospodarstvo in je zadnjih 20 let onemogočal naš razvoj,« je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič poudaril v četrtek med uradnim obiskom v Litvi. Tako se je odzval na nedavne obtožbe o poneverbah in pranju denarja, v katere je po trditvah ukrajinske vlade vpletena nekdanja premierka Julija Timošenko.
Moskva – Rusija je uresničila grožnjo in Belorusiji za 15 odstotkov zmanjšala dobavo svojega plina, saj ta država noče poravnati dolga v višini 192 milijonov dolarjev. Tako je ruskemu plinskemu monopolistu Gazpromu naročil sam ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja se pogajanja med belorusko in rusko delegacijo nadaljujejo, vendar na njih za zdaj niso dosegli napredka.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na dvodnevnem uradnem obisku v Kijevu, ki je njegov drugi obisk v največji evropski državi, odkar je prevzel oblast proruski predsednik Viktor Janukovič. Konec aprila sta predsednika nove odnose med državama potrdila na srečanju v ukrajinskem mestu Harkov, kjer je bil sklenjen dogovor o 30-odstotnem znižanju cen za ruski plin v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim. Dogovor, ki po trditvah neimenovanih predstavnikov komisije za vprašanja nastanitve ruske flote na ozemlju Ukrajine, ne ureja vprašanj posodobitve »voznega parka« ter uporabe svetilnikov na Krimu, je prvi v vrsti številnih sporazumov o tesnejšem ukrajinsko-ruskem povezovanju.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov, ki je od ruske meje oddaljeno le nekaj deset kilometrov, je bilo rusko-ukrajinsko vrhunsko srečanje, ki je potrdilo, da je z menjavo oblasti v Ukrajini nastopilo obdobje boljših odnosov med državama. To je dobra novica tudi za Evropo, ki je v času oranžne vladavine pogosto trepetala pred plinskimi spori.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov se je izteklo najbolj harmonično rusko-ukrajinsko srečanje v zadnjih letih, po katerem sta zadovoljni tako ruska kot ukrajinska stran, saj sta vsaka zase dosegli rešitev najbolj pomembnega vprašanja. Ukrajina je od Rusije dobila cenejši plin, ruska črnomorska flota pa bo še dolgo uživala gostoljubje pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim. Vzajemno koristen dogovor sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič dosegla na drugem srečanju po spremembi oblasti v Ukrajini. Prvič sta se v začetku marca srečala v Moskvi, prihodnji mesec pa bo Medvedjev obiskal Kijev.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
