Moskva – Kontroverzni francoski igralec Gérard Depardieu še kar razburja javnost. V intervjuju za državno televizijsko postajo Rossija-24 je razkril podrobnosti večerje z ruskim predsednikom, ki je pred tednom dni potekala v črnomorskem letovišču Soči. »Putin je priznal, da mu je všeč moje huligansko bistvo,« je razkril glavni junak filmskih uspešnic Zelena karta, Cyrano de Bergerac ter Asterix in Obelix.
Moskva – V Rusiji bodo jutri šeste predsedniške volitve v samostojni zgodovini, na katerih bo 109 milijonov volilnih upravičencev prvič volilo predsednika s šestletnim mandatom.
Moskva – Obstajajo različne metode izločanja političnih tekmecev in zagotavljanja volilne zmage. Postsovjetski prostor je v tem pogledu predvsem zelo robat. V Rusiji, kjer bodo 4. decembra parlamentarne volitve, se hudujejo nad evropskimi opazovalci, ki na volitvah niso najbolj zaželeni.
Čeprav je Andrej Soldatov star komaj 35 let, v domovini že nekaj časa velja za enega največjih strokovnjakov za ruske tajne službe, o delovanju katerih se do razpada Sovjetske zveze skorajda ni pisalo. Če že, je šlo za poveličevanje njihovih dosežkov in čisto propagando, ki ni imela nobene zveze z realnostjo, kar še zdaj kot pribito drži za uradno spletno stran ruske tajne službe FSB, naslednico zloglasne KGB.
Mesta s precej romantičnim imenom Zvezdno mesto več desetletij ni bilo na nobenem zemljevidu, čeprav leži nedaleč od Moskve in se na zunaj v ničemer ne razlikuje od podobnih ruskih mest. Zato ker sodi med številna za javnost dolgo zaprta sovjetska mesta, v katerih so oblasti razvijale programe, s katerimi so med hladno vojno na vseh področjih poskušale prehiteti Zahod. V objemu gozda in skriti za visoko železno ogrado so sovjetski inženirji snovali sovjetski vesoljski program, tam pa je še zdaj Center za urjenje kozmonavtov Jurija Gagarina, zato je za obisk še vedno potrebno dovoljenje ruskih oblasti. Zanj za zajetno plačilo poskrbijo številne ruske turistične agencije, ki obljubljajo »nepozaben izlet v zibelko sovjetskega vesoljskega programa«. V Zvezdnem mestu, kjer še zdaj živijo ruski kozmonavti z družinami, je v tem trenutku težko videti kaj pretirano zvezdnega. Pročelja stavb žalostno propadajo, na zlata leta ruske kozmonavtike pa spominja le še spomenik Juriju Gagarinu, prvemu človeku, ki je poletel v vesolje, ter psički Lajki, njegovemu živalskemu ekvivalentu.
Moskva – Moldavski parlament v ponedeljek znova ni izvolil predsedniškega kandidata Zavezništva za evropsko integracijo Mariana Lupuja, saj so poslanci komunistične partije spet bojkotirali glasovanje. Tako je padel v vodo še zadnji poskus, da bi štirimilijonska država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino, vendarle dobila predsednika. Najrevnejša evropska država, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnosti, je politično ohromljena že od aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala komunistična partija, kar je spodbudilo nasilne demonstracije.
Nedavna raziskava uglednega Berkmanovega centra, ki deluje v okviru harvardske univerze in se posveča raziskovanjem novih tehnologij, je ključ za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini pred petimi leti našla v mobilnih telefonih in SMS-sporočilih. »Pokritost z mobilno telefonijo poveča verjetnost, da se bo zgodil nasilni državni prevrat,« je ena od ključnih ugotovitev. Tudi zaradi nje so med nedavnimi protesti v Moldaviji in Gruziji, leta 2006 pa tudi v Belorusiji, oblasti najprej poskrbele, da mobilni telefoni na kraju demonstracij niso delovali.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
