Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ob 87. obletnici smrti voditelja oktobrske revolucije Vladimirja Iliča Lenina, ki je umrl 21. januarja 1924, so se v Rusiji spet razvnele živahne razprave o tem, ali je vendarle nastopil čas za pokop njegovega mumificiranega trupla. Za zdaj še leži v granitno rdečem mavzoleju na moskovskem Rdečem trgu, pred katerim so se nekoč vile dolge kolone sovjetskih državljanov, zdaj pa so za ogled zainteresirani predvsem turisti. Na obujanje ideje, ki se je prvič pojavila takoj po razpadu Sovjetske zveze, so v Kremlju sporočili, da kaj takega za zdaj ne pride v poštev.
»Moj položaj doma je postal nevzdržen. Predvsem zato, ker ne morem več živeti v razkošju, v katerem sem živel do zdaj. Storil bom, kar običajno počnejo starci mojih let: poslovijo se od vsakdanjega življenja, da bi zadnje ure preživeli v osami in tišini,« je velikan ruske klasike Lev Nikolajevič Tolstoj zapisal v poslovilnem pismu soprogi Sofiji Andrejevni. Deset dni po odhodu s posestva Jasna Poljana je na železniški postaji Astapovo umrl 20. novembra 1910, star dobrih dvainosemdeset let. Kraj smrti so leta 1918 preimenovali v postajo Leva Tostoja.
V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Devetdesetletnico poboja Romanovih so v Moskvi praznovali z razstavo v katedrali Kristusa Odrešenika, na kateri so predstavili dosežke najmlajšega ruskega voditelja, carja Nikolaja II. Ob okrogli obletnici se večdnevne slovesnosti vrstijo tudi v Jekaterinburgu na Uralu, tam so namreč 17. julija 1918 boljševiki pobili carsko družino. Udeležuje se jih tudi samooklicana zakonita naslednica carske dinastije Marija Vladimirovna, katere odvetniki so na sodišču spet vložili pritožbo na odločitev, da Romanovi niso bili žrtev politične represije. Rusija se izogiba dokončni rehabilitaciji zadnje dinastije modre krvi, saj bi to odprlo pot za visoke odškodninske tožbe.
Moskva – V eksploziji metana, ki je v noči na nedeljo odjeknila v rudniku Aleksander Zasjadko v vzhodni ukrajinski regiji Donetck, je umrlo 63 rudarjev, 37 jih še pogrešajo, zato se oblast boji, da bo končno število žrtev precej večje. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje 65 reševalnih in 21 zdravniških ekip, otežuje okvara ventilacijskega sistema, ki se je zgodila med eksplozijo, dolgo pa se reševalci zaradi ognja in dima v rov sploh niso mogli spustiti.