Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Odstavljenega moskovskega župana Jurija Lužkova čaka, kot kaže, zelo negotova prihodnost. Poslovni dnevnik Kommersant poroča, da generalno državno tožilstvo skupaj z notranjim ministrstvom proti njemu pripravlja preiskavo o nezakonitih dejavnostih, v katere naj bi bil vpleten skupaj s soprogo Jeleno Baturino, lastnico Inteka, enega največjih gradbenih podjetij v Moskvi, ki je s skoraj 27 milijard evrov vrednim proračunom nesporno rusko finančno središče. V strahu, da utegne doživeti usodo padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega, ki je bil obsojen na osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in davčne utaje, kritiki pa so proces označili za politično motiviran, Lužkov menda že razmišlja o umiku v avstrijski Kitzbühl, kjer ima njegova žena v lasti več nepremičnin.
Moskva – »Po lastni volji ne bom odstopil,« je po vrnitvi z dopusta v avstrijskem Kitzbühlu samozavestno izjavil včeraj odstavljeni moskovski župan Juri Lužkov. Takoj zatem je napovedal, da se bo kot župan že v kratkem odpravil na službene poti v Nemčijo, Vietnam in Kazahstan, s čimer je le še poudaril svojo odločenost. Dan zatem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel odlok o njegovi odstavitvi, v katerem je zapisal, da je zapravil njegovo zaupanje. Za vršilca dolžnost je imenoval njegovega namestnika Vladimirja Resina, ki je bil doslej odgovoren za mestne gradbene projekte.
Moskva – »Rusija bo na Arktiki okrepila svojo znanstveno navzočnost in podpirala tudi raziskave, ki jih bodo vodili tuji strokovnjaki. Za Arktiko ne poteka nikakšna bitka, ampak je to območje mednarodnega sodelovanja,« je ruski premier Vladimir Putin poudaril na dvodnevni mednarodni konferenci z naslovom Območje dialoga, ki je posvečena Arktiki. Trenutno se tam bije srdita bitka za prevlado med Rusijo, Kanado, Dansko, Islandijo, Norveško, Švedsko, Finsko in Združenimi državami Amerike.
Moskva – Večmilijonski ruski prestolnici že 18 let z železno roko vlada župan Juri Lužkov, ki je zaradi svoje odločnosti in brezkompromisnosti med Moskovčani znan preprosto kot car oziroma šef. Skupaj s soprogo Jeleno Baturino, najbogatejšo Rusinjo in tretjo najbogatejšo Zemljanko, poleg tega obvladuje tudi večino mestnih nepremičnin, bank in drugega bogastva. Nad prvi moskovski par so se v začetku septembra zgrnili črni oblaki, ki so posledica županovih kritik na račun ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. V Kremlju so odločeni, da je napočil čas za njegovo slovo, premier Vladimir Putin pa je kot kaže drugačnega mnenja. Težko pričakovani epilog zgodbe bo zgovorna lekcija o razporeditvi moči znotraj vladajočega tandema, hkrati pa vpogled v mehanizme, ki krojijo rusko politiko.
Moskva – »Rusija in Nato sta na dobri poti, da utrdita svoje odnose,« je generalni sektretar severnoatlantskega zavezništva Anders Fogh Rasmussen poudaril na sredinem zasedanju sveta Nato-Rusija, ki je pred osmimi leti nastal kot osrednji forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Pereča tema je bila tudi morebitna prodaja naprednih ruskih protiraketnih sistemov S-300 Iranu, kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pomenljivo prepovedal prav na dan, ko je v New Yorku potekalo zasedanje 28-članskega varnostnega zavezništva. Njegova poteza dokazuje, da je po ameriški zavori glede širitve Nata na rusko dvorišče, vsaj del ruske politike pripravljen podpreti ne le zavezniška prizadevanja v Afganistanu, pač pa tudi v Iranu.
Moskva – V armenski prestolnici Erevan poteka dvodnevni vrh Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki je nekakšen ruski odgovor na zvezo Nato, s katerim si Moskva prizadeva ohraniti vodilno vlogo na postsovjetskem prostranstvu. To ji za zdaj odlično uspeva in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je z armenskim vodstvom še pred uradnim začetkom vrha sklenil dogovor o podaljšanju najemne pogodbe za nekdanje sovjetsko vojaško oporišče do leta 2044. Tako bo Rusija le še okrepila vojaško navzočnost na Južnem Kavkazu, koridorju za strateške plinovode in naftovode, po katerih kaspijski plin in nafta tečeta na Zahod.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«