Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva – V 76 od skupaj 83 ruskih regij, od Daljnega vzhoda do evropskega dela Rusije, so v nedeljo volili predstavnike regionalnih oblasti, v osmih regijah pa tudi predstavnike regionalnih parlamentov. Volitev se je udeležilo kakih 43 odstotkov od skupaj 32 milijonov volilnih upravičencev, izid pa je prinesel svojevrstno streznitev za vladajočo stranko Enotna Rusija, ki je sicer zmagala, a je v večini regij dobila manj kot 50 odstotkov glasov. Analizi rezultatov so se posvetili na množičnih strankarskih shodih, ki so jih včeraj pripravili v nekaterih večjih ruskih mestih, tudi v Moskvi.
Moskva – Rusija je po številu osvojenih zlatih medalj na olimpijskih igrah veljala za nesporno olimpijsko velesilo, iz Vancouvra pa se je vrnila z najslabšim izkupičkom v svoji zgodovini. Prejela je »le« tri zlata, pet srebrnih in sedem bronastih odličij, kar jo je uvrstilo na skromno 11. mesto. Najbolj od vsega pa gostiteljico naslednjih ZOI v Sočiju 2014 boli poraz hokejske reprezentance. Zaradi poraza večkratnih svetovnih prvakov je trener Vjačeslav Bikov padel v podobno nemilost kot po kvalifikacijski tekmi s Slovenijo trener nogometne reprezentance Guus Hiddink.
Moskva – Iz Ingušetije, najmanjše in najmlajše ruske republike na Severnem Kavkazu, ki meji na prav tako nemirno Čečenijo, vsak dan prihajajo poročila o terorističnih napadih, in petek ni bil nobena izjema. V eksploziji podtaknjenih bomb v največjem mestu Nazranu sta umrla policist in civilist, 28 ljudi pa je bilo ranjenih.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Nova ruska vojaška doktrina, ki jo je prejšnji teden podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, šteje med največje grožnje ruski varnosti tudi širitev Nata, ki se je od razpada varšavske zveze razširil z 12 na kar 28 držav, med katerimi je tudi večina ruskih hladnovojnih zaveznic. »Če je Natu res toliko do izboljšanja odnosov z Rusijo, mora upoštevati naše zadržke,« je izjavil predsednik odbora dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Hkrati so se na Balkanu začele širiti govorice, da namerava Rusija kot odgovor na širitev Nata ustanoviti vojaško oporišče v Nišu, do česar so pri uglednem Economistu zelo skeptični.
Moskva– »S takšnimi volitvami, kakršne smo imeli, nikoli ne bom priznala legitimnosti Janukovičeve zmage,« je premierka in poražena predsedniška kandidatka Julija Timošenko menda zatrdila na zaprtem zasedanju svoje stranke. Pred javnostjo se je skrivala, zato so o njenih namerah govorili predvsem njeni najtesnejši sodelavci. Napovedali so, da bodo v nekaterih volilnih enotah zahtevali ponovno štetje glasov, če pa se bodo njihovi sumi o volilnih goljufijah potrdili, bodo na sodišču spodbijali končni izid in morebiti zahtevali celo tretji krog. Pred petimi leti je prav v tretjem krogu prišel na oblast sedanji predsednik Viktor Juščenko, Viktor Janukovič pa se je moral umakniti v opozicijo.
Moskva – Konec tedna so po vsej Rusiji potekali protesti, na katerih so opozicijski politiki, borci za človekove pravice ter navadni državljani pozivali k odstopu premiera Vladimirja Putina pa tudi predsednika Dmitrija Medvedjeva. Ruski mediji, z izjemo državnih televizij, ki o tem niso poročale, so val protestov interpretirali kot znamenje enotnosti proti ruskim oblastem, o kateri doslej ni bilo sledu.
Moskva – V želji, da bi pred olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 uredil razmere na nemirnem Severnem Kavkazu, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ustanovil novo Severnokavkaško zvezno okrožje, v katero so vključene najbolj nemirne in gospodarsko nerazvite ruske republike: Dagestan, Ingušetija, Čečenija, Severna Osetija, Kabardino-Balkarija, Karačajo-Čerkezija in Stavropolski kraj. Za upravitelja kavkaškega prostranstva je imenoval Aleksandra Hloponina, ki se je pred tem izkazal v Sibiriji. Ideja ni revolucionarna in svojega posebnega odposlanca na Kavkazu je imel že car Nikolaj II., posebno kavkaško okrožje pa je obstajalo tudi med vladavino Josipa V. Stalina.