Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Evropski spletni portal Euobserver.com je pred ruskim dnevom spomina na žrtve politične represije, ki se jim v Rusiji poklonijo 30. oktobra, objavil članek z naslovom Nova proruska kampanja prihaja v evropske prestolnice. V njem so zapisali, da hoče ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti izboljšati podobo sovjetskega diktatorja Josipa V. Stalina in poskuša za to nalogo pridobiti eno od desetih najboljših bruseljskih oglaševalskih podjetij.
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – Eduard Limonov je ruski pesnik in pisatelj in brez dvoma najbolj kontroverzen ruski politik. Vodi prepovedano Nacionalboljševistično stranko in je eden najbolj dejavnih članov opozicijske koalicije Druga Rusija, ki si že več let neuspešno prizadeva spodkopati Putinov režim. Poleti leta 1992 je skupaj s srbsko vojsko z vzpetin nad Sarajevom streljal na nemočne civiliste. Posnetek, na katerem najprej sproščeno klepeta z nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem, nato pa brez oklevanja poklekne za mitraljez in iz njega izstreli več rafalov, si je še zdaj mogoče ogledati na YouTubu.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – Direktor Rosstata Vladimir Sokolin je v intervjuju za časopis Itogi napovedal, da se po 11 letih umika s položaja prvega človeka zvezne statistične službe. Konec novembra bo prevzel vodenje Meddržavnega statističnega urada Skupnosti neodvisnih držav, kar formalno pomeni napredovanje, ki pa po njegovih navedbah ni glavni vzrok, da se umika iz Rosstata. Za to se je odločil zaradi konflikta interesov, natančneje ponarejanja statističnih podatkov, kar se po njegovih navedbah dogaja na izrecno zahtevo ministrstva za gospodarski razvoj. Njihove izjave o okrevanju gospodarstva je označil za neresnične.
Moskva – Rusija gre naprej! je naslov besedila, v katerem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev strnil kritike na račun sodobne Rusije in orisal svojo vizijo prihodnjega razvoja. V tekstu, ki ga je objavil 10. septembra, je predstavnike ruske gospodarske in politične elite ter javnosti pozval, naj se oglasijo s svojimi predlogi. Z njimi bi si rad pomagal pri pisanju nagovora ljudstva, s katerim bo v začetku novembra že drugič nastopil pred člani obeh domov ruskega parlamenta. Na njegov manifest o modernizaciji, kot so ga označili politični analitiki, je prispelo kar 13.000 pripomb. Oglasil se je tudi najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski.
Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – Absolutna zmagovalka regionalnih volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo v 75 od skupaj 83 ruskih regij, je vladajoča Enotna Rusija, ki je triumfirala na več kot 7000 voliščih, kar v Rusiji dviguje precej prahu. Predvsem zato, ker so se na njih po trditvah neodvisnih opazovalcev dogajale najhujše kršitve v vsej ruski volilni zgodovini. »Volitve so pokazale, da lahko lokalni volilni uradniki počno, kar jih je volja,« je bila kritična Lilija Šibanova iz neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golas.
Moskva – 30 milijonov volilnih upravičencev iz 76 od 83 ruskih regij je včeraj izbiralo predstavnike lokalnih oblasti, v čečenskem in inguškem glavnem mestu pa so prvič volili župana. Regionalne volitve so pomembne predvsem zato, ker so lakmusov test demokratičneg napredka Rusije v času predsedovanja Dmitrija Medvedjeva. Ta je napovedal konec monopola vladajoče Enotne Rusije in »začetek novih časov za demokracijo«. Obljub ni izpolnil, ocenjuje Lilija Šibanova iz neodvisne ustanove za opazovanje volitev Golos: »Medvedjev pravi, da potrebujemo politično konkurenco in multipartijski sistem, pokazalo pa se je ravno obratno. Tekme med političnimi strankami praktično ni bilo.«