Moskva – Pred aprilskim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame so Združene države Amerike poslale v Moskvo ugledno delegacijo, ki jo je vodil nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, v njej pa so sodelovali tudi drugi veterani ameriške politike: prav tako nekdanji državni sekretar George P. Schultz, nekdanji obrambni sekretar William Perry in upokojeni demokratski senator Sam Nunn. Ločeno je rusko prestolnico obiskal James A. Baker, ki je bil na čelu ameriške zunanje politike, ko je padel berlinski zid.
Moskva – Moda osebnih pisem se je, kot kaže, uveljavila tudi na področju rusko-ameriških odnosov, saj je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med včerajšnjih obiskom v Španiji potrdil, da je pred tremi tedni prejel osebno pismo ameriškega predsednika Baracka Obame. O pismu, ki ga je Medvedjevu v Kremlju osebno vročil visoki uradnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi, je v torkovi izdaji prvi poročal New York Times. Ob sklicevanju na neimenovane ameriške predstavnike so zapisali, da se je Obama v zameno za rusko pomoč pri spametovanju jedrskega Irana pripravljen odreči načrtom za protirketni ščit v Evropi.
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
Moskva – »Putin, Sečin in druščina, prekleti ste v lastni državi« in »Putin mora odstopiti« je pisalo na transparentih, ki so jih razgrnili na sobotnih demonstracijah ruskega opozicijskega gibanja Solidarnost. Na shodu, za katerega so oblasti prvič izdale dovoljenje, se je zbralo od 300 do 400 ljudi. Specialne enote policije Omon se tokrat prvič niso spravile na privržence opozicije, ampak so priprle člane prokremeljskega gibanja Mlada Rusija, ki so izzivali udeležence protesta.
Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.
Moskva – Na tridnevnem obisku v Moskvi je iranski obrambni minister Mustafa Mohamed Nadžar, ki se je včeraj že srečal z ruskim kolegom Anatolijem Serdjukovom, čaka pa ga tudi srečanje s predstavniki vodilnega ruskega izvoznika orožja Rosoboroneksporta in nekaterih drugih podjetij, povezanih z orožarsko industrijo. Na podlagi krogov, v katerih se Nadžar giblje v ruski prestolnici, in zgodovine rusko-iranskega sodelovanja, ruski mediji ugibajo, da je obisk v prvi vrsti namenjen pospešitvi dobave protiraketnih sistemov dolgega dosega S-300 PMU. Ti sodijo med najsodobnejše orožje, ki ga na zahodu poznajo pod imenom SA-20 in ki lahko sestreli tako vodene izstrelke kot letala na razdalji 150 km.
Moskva – V nedeljo je na dvodnevni uradni obisk v Moskvo pripotoval bolivijski predsednik Evo Morales. To je sploh prvi obisk kakega bolivijskega voditelja v Rusiji. Tukaj so se sicer v zadnjih mesecih kar vrstili obiski voditeljev iz Latinske Amerike, kakor sta kubanski predsednik Fidel Castro in venezuelski predsednik Hugo Chávez. Tako kot z Venezuelo, državo z največjimi zalogami naravnega plina na južni polobli, je Rusija tudi z Bolivijo, ki je po zalogah plina takoj za njo, sklenila sporazum o energetskem sodelovanju.
Moskva – Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, je na dobri poti, da postane politična in vojaška protiutež zvezi Nato. Če že ne v praksi, pa vsaj na papirju. Na nedavnem vrhu v Moskvi so namreč predsedniki držav članic podpisali dogovor o ustanovitvi skupnih sil za hitro posredovanje in se zavezali, da bodo v primeru agresije ali krize v kateri koli od članic ukrepali s skupnimi močmi. Rojevanje postsovjetskih sil za hitro posredovanje sicer ne poteka brez težav, saj sta se Belorusija in Uzbekistan že umaknila.
V Moskvi je bil eden najhladnejših dni prejšnjega leta. Mraz je lezel v kosti, vendar so ljudje zaradi bližajočih se novoletnih praznikov vseeno mrzlično nakupovali. Na Tverski ulici, ki je glavna nakupovalna meka, je vladala nepopisna gneča, bližnja Puškinska ploščad pa je žalostno samevala. Na shodu za novinarsko svobodo se je zbrala komajda omembe vredna četica ljudi.