Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Bruselj – Plin iz Rusije naj bi začel pritekati danes, v torek, ob osmih zjutraj po našem času, je spodbudno novico oznanil evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Do končnih porabnikov pa naj bi prišel že čez 24 do 30 ur, in ne šele v treh dneh, kakor so napovedovali doslej. »Ruska stran nam je obljubila, da bo pipe ponovno odprla, če ne bo novih ovir,« je opozoril češki minister za energijo Martin Říman.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Bruselj – »Nikakršnega opravičila ni [več], da plina ne bi znova spustili skozi plinovode,« so poudarili na sedežu evropske komisije nekaj ur zatem, ko je Moskva – v četrtek ponoči – naposled privolila v misijo opazovalcev. Ti bodo nadzorovali pretok na dvanajstih točkah na rusko-ukrajinski meji ter med tranzitno državo in območjem Evropske unije.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Moskva – Rusko-ukrajinska plinska vojna se zaostruje že štiri dni, premirja pa za zdaj ni pričakovati. Spor postaja vse bolj kompleksen in je že oplazil tudi Evropsko unijo; kar šest njenih članic – Češka Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Bolgarija – že prejema manj ruske nafte kot ponavadi. Evropska unija, ki bo danes o sporu razpravljala na izrednem zasedanju, poskuša ostati čim bolj nevtralna, čeprav si sprti strani na vse načine prizadevata, da bi jo pridobili na svojo stran. Rusija poleg tega vse odločneje zahteva, da Bruselj v sporu posreduje. »Ker ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz Gazpromovim opazovalcem ne dovoli na njihove nadzorne postaje, smo evropski komisiji predlagali, naj zagotovi neodvisne opazovalce,« je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva – Jevgenij Gontmaher, direktor centra za socialno politiko pri ruski akademiji znanosti in umetnosti, je v poslovnem dnevniku Vedomosti razmišljal o posledicah finančne krize v Rusiji že 6. novembra, omenjeno besedilo pa še zdaj dviguje prah. Zaradi hipotetičnega prispevka z naslovom Novočerkask-2009, ki predvideva skrajno negativen razplet finančne krize v Rusiji, je vladni urad za medije urednika časopisa opozoril na kršenje zakona proti terorizmu. »Članek se lahko razume kot poskus spodbujanja ekstremizma,« so se odzvali na besedilo, ki je bilo objavljeno na komentatorski strani.
