Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva - Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko se bosta v zgodovino zapisala kot politika, ki sta rešila najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor. Ni bilo lahko, priznava Timošenkova, in lahko ji verjamemo. Sogovornika sta namreč za pogajalsko mizo v ruski Beli hiši prebedela vso noč. Takoj po sklenitvi dogovora so pri ruskem Gazpromu in ukrajinskem Naftogazu začeli pripravljati pogodbo, ki naj bi jo po zagotovilih obeh strani podpisali danes na dan, ko naj bi proti energetsko podhranjeni Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Bruselj – Plin iz Rusije naj bi začel pritekati danes, v torek, ob osmih zjutraj po našem času, je spodbudno novico oznanil evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Do končnih porabnikov pa naj bi prišel že čez 24 do 30 ur, in ne šele v treh dneh, kakor so napovedovali doslej. »Ruska stran nam je obljubila, da bo pipe ponovno odprla, če ne bo novih ovir,« je opozoril češki minister za energijo Martin Říman.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Moskva, Bruselj – Na postajo za merjenje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino sta že prispela prva dva opazovalca – predstavnik francoskega energetskega podjetja GDF Suez in nemškega E.ON Ruhrgas. »Čim prej želimo začeti nadzorovati, vendar to ne gre v uri ali dveh,« je bil stvaren nemški opazovalec. Tega so ruske oblasti skupaj s francoskim kolegom eno uro zadrževale na mejnem prehodu z Rusijo. »Ne vem, koga naj pokličem, če bom še kdaj imel podobne težave. Francoskega predsednika Sarkozyja?« se je pošalil francoski strokovnjak. Dogovor o opazovalni misiji, ki je večinoma rezultat osebnega prispevka češkega premiera Mireka Topolaneka, predvideva, da bodo EU, Rusija in Ukrajina prispevale vsaka po 25 opazovalcev, poleg tega pa sta Rusija in Ukrajina privolile v nekakšno izmenjavo opazovalcev, kar pomeni, da bodo lahko ukrajinski potovali v Rusijo in nasprotno.
